Supreme Court rules local court has jurisdiction over contract dispute, not public procurement law exclusive venue.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankama sklenjene predpogodbe. Ker se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju, v konkretni zadevi določbe tretjega odstavka 103. člena ZS ni mogoče uporabiti.

Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankama sklenjena šele predpogodba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka primarno zahteva sklenitev prodajne pogodbe z vsebino, ki je bila določena v med strankama sklenjeni predpogodbi, podrejeno pa zahteva plačilo odškodnine zaradi neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala, da je predpogodba neveljavna oziroma nična, ker v zvezi z njeno sklenitvijo niso bile spoštovane določbe Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-2), saj postopek javnega naročila sploh ni bil izveden. Podala je ugovor nepristojnosti. Meni, da je v skladu z določbo tretjega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) za odločanje v sporu izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče na Ptuju se je s sklepom I Pg 178/2014 z dne 6. 1. 2016 izreklo za nepristojno za reševanje te zadeve ter jo je po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Pojasnilo je, da gre v tej zadevi za sodno varstvo v postopku javnega naročanja, zato je v skladu s tretjim odstavkom 103. člena ZS na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Po njegovi oceni je Okrožno sodišče na Ptuju neutemeljeno odreklo svojo pristojnost, saj se pristojnost sodišča presoja po tožbenem zahtevku in ne po pristojnosti za reševanje predhodnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.

Odločitev o sporu

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.

5. Tretji odstavek 103. člena ZS določa, da je za odločanje v zadevah sodnega varstva v postopkih javnega naročanja na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Pravno varstvo ponudnikov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil ureja Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN). Ta poleg pravnega varstva v zvezi s povrnitvijo škode ureja tudi uveljavljanje ničnosti pogodbe, začasno zadržanje izvajanja pogodbe in začasno odredbo.

6. Pravdni stranki sta 20. 12. 2011 sklenili Predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe za izgraditev in nakup poslovnih prostorov. Tožeča stranka od tožene stranke - občine v obravnavanem gospodarskem sporu zahteva sklenitev prodajne pogodbe, podrejeno pa plačilo odškodnine zaradi neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe. Tožena stranka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na neveljavnost predpogodbe, saj niso bila spoštovana določila Zakona o javnem naročanju. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankama sklenjene predpogodbe. Ker se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju, v konkretni zadevi določbe tretjega odstavka 103. člena ZS ni mogoče uporabiti. Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankama sklenjena šele predpogodba. V fazi sklenitve predpogodbe je namreč pravno varovana dobrina šele ogrožena in ne že prizadeta, saj predpogodba ne zavezuje k določenemu ravnanju, temveč le k sklenitvi glavne pogodbe. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je Okrožno sodišče na Ptuju neutemeljeno odreklo pristojnost za odločanje v konkretnem sporu, pravilno.

7. Glede na zgoraj navedeno je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem gospodarskem sporu stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju.