Appeal dismissed; bankruptcy proceedings prohibit security orders except for separation rights or procedural costs.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče na Ptuju zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero tožeča stranka zahteva, da se toženi stranki prepove kakršnokoli plačilo upniku F.B. iz naslova v stečajnem postopku nad toženo stranko St 1971/2014 priznane terjatve F.B., zavarovane z ločitveno pravico na premičnem in nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 17. 3. 2015 (I. točka izreka). V II. točki izreka je sodišče naložilo tožeči stranki plačilo stroškov postopka zavarovanja v višini 371,27 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela verjetno izkazati svoje terjatve do tožene stranke oziroma, da bo tožeči stranki terjatev zoper toženo stranko nastala. Tožeča stranka svojo nedenarno terjatev do tožene stranke utemeljuje z zastavno pravico tožeče stranke na terjatvi F.B. do stečajnega dolžnika M.V.. Tožeča stranka s tožbo zahteva določeno ravnanje tožene stranke, to je, da tožena stranka denarne zneske, s katerimi bi bila na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 17. 3. 2015 in vsakokratnega končnega načrta posebnih razdelitvenih mas, poplačana terjatev upnika F.B., izroči tožeči stranki in takšna terjatev je nedvomno verjetno izkazana. Tožeča stranka je namreč zastavno pravico na terjatvi F.B. že imela na podlagi pravnomočne sodne odločbe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu I 6/2012 z dne 23. 1. 2012, s katerim je bila terjatev, ki jo ima B. I. d.o.o. do svojega dolžnika M.V., zarubljena. Na tej terjatvi ima tožeča stranka zastavno pravico, in ker je Bond International d.o.o. terjatev prenesel na F.B., je prenesel terjatev obremenjeno z zastavno pravico tožeče stranke S.F.. Obstoj takšne terjatve ni vezan na prijavo terjatve v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje pa tudi zmotno ugotavlja, da je v konkretnem primeru o obstoju tožnikove zastavne pravice na terjatvi F.B.. pravnomočno odločalo že Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 617/2015 z dne 4. 11. 2015, in sicer tako, da je zastavno pravico tožeče stranke na terjatvi F.B.razveljavilo. Za slednje pa ni zakonite podlage, zato predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 336. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. Nosilni razlog, s katerim je sodišče prve stopnje obrazložilo in pojasnilo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe je, da ni ugotovljena osnovna predpostavka za izdajo začasne odredbe, verjetnost obstoja terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ.

7. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da tožeča stranka s tožbo zahteva, da tožena stranka denarne zneske, ki bi jih v stečajnem postopku plačala na podlagi končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 17. 3. 2015 in vsakokratnega končnega načrta posebnih razdelitvenih mas do višine glavnice 200.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški pravdnega postopka v znesku 9.716,19 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi izroči oziroma plača tožeči stranki namesto stečajnemu upniku F.B.. Začasno odredbo utemeljuje s tem, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Novem mestu I 6/2012 z dne 23. 1. 2012 pridobila ločitveno pravico na terjatvi B.I. d.o.o. do tožene stranke, sedaj pa obstaja nevarnost, da od F.B., ki je v slabem finančnem stanju in kateremu je B.I. d.o.o. prenesel celotno terjatev do stečajnega dolžnika, plačila ne bo prejeli.

8. Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklep o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Ker v obravnavani zadevi ni niti zatrjevana nobena od navedenih izjem in upoštevaje, da z začetkom postopka zaradi insolventnosti nastopi pravna ovira za dovolitev zavarovanja zoper stečajnega dolžnika, sodišče druge stopnje ugotavlja, da že iz tega razloga, ne da bi se sploh spuščalo v presojo pogojev za dovolitev zavarovanja po ZIZ, predlagane začasne odredbe ni mogoče dovoliti in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, sicer iz drugih materialnopravnih razlogov.

9. Sicer pa tožeča stranka predlaga, da sodišče v predmetni pravdni zadevi z začasno odredbo toženi stranki kot stečajnemu dolžniku prepove določeno ravnanje - izplačilo terjatve iz pravnomočnega sklepa razdelitvi posebne razdelitvene mase St 1971/2014 z dne 11. 9. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 617/2015 z dne 4. 11. 2015. Začasna odredba je predlagana po izdaji pravnomočnega sklepa o glavni razdelitvi, ki je samostojen izvršilni naslov, zato lahko upnik stečajnega dolžnika sam predlaga izvršbo, če stečajni upravitelj ne bo opravil izplačila v skladu s pravnomočnim sklepom o delitvi v 8 dneh po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi (1. točka enajstega odstavka 371. člena ZFPPIPP), tako tudi iz tega razloga izdaja takšne začasne odredbe ni dovoljena in z njo tožeča stranka ne more priti do zavarovanja zatrjevane terjatve.

10. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške, saj tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa s svojim odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 165. člena ZPP).