Appeal allowed: Claim for execution costs rejected due to untimely filing under ZIZ Art. 38(8).

I. Pritožbi se delo ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

- „Dolžnica N.V. mora upniku v 8 dneh povrniti 205,50 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.“.

II. V ostalem se pritožba zavrne.

[JEDRO]

Skladno s citirano določbo je prvostopenjsko sodišče te stroške upniku neutemeljeno priznalo. V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je drugi dolžnici N.V. (v nadaljevanju dolžnica) naložilo, da v 8 dneh upniku povrne 593,16 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, in sicer stroškov cenitve nepremičnine in nagrado pooblaščenca upnika za udeležbo na naroku za opravo javne dražbe.

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje dolžnica. Izpostavlja, da je brezposelna, in da prejema socialno pomoč v višini 435,86 EUR mesečno. S tem preživlja sebe in mladoletno hčerko.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Materialnopravno podlago za odločanje v izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej krije upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški potrebni za izvršbo, ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali in ali so stroški postopka priglašeni pravočasno. Po osmem odstavku 38. člena ZIZ se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.

5. Glede na citirano določilo je pravnopomembno za odločanje o upnikovi zahtevi za povrnitev izvršilnih stroškov, ali gre za stroške potrebne za izvršbo, ali so ti upniku dejansko nastali in, ali je upnik povrnitev le teh zahteval pravočasno, medtem ko socialna stiska in posledično nezmožnost plačila teh stroškov, kar navaja dolžnica v pritožbi, za presojo pravilnosti in zakonitosti s prvostopenjske odločitve ni pravnorelevantno. Dolžnico te okoliščine povrnitve stroškov upniku ne razbremenijo. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) omogoča le oprostitev plačila sodne takse, ne pa stroškov, ki nastanejo pri opravi dejanj prisilne izvršbe, v konkretnem primeru stroškov udeležbe pooblaščenca upnika na naroku in cenitve. Tudi določbe ZIZ in določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (9. člen) ne dajejo podlage za razbremenitev socialno šibkega dolžnika, in sicer plačila stroškov izvršbe, ki nastane upniku oziroma se izplačajo v breme proračuna. Šibko premoženjsko stanje dolžnika lahko predstavlja le dejansko oviro za opravo izvršbe in preprečuje poplačilo upnika.

6. Ker pritožbene navedbe niso odločilnega pomena za presojo prvostopenjske odločitve, je drugostopenjsko sodišče izpodbijano odločitev preizkusilo le v obsegu razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni kršilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da pa je v delu priznanih stroškov materialno pravo nepravilno uporabilo. Pritrditi je prvostopenjskim razlogom, da upniku priznani stroški predstavljajo potrebne stroške za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pooblaščenec upnika je bil navzoč na naroku za opravo javne dražbe in Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) mu v tarifni številki 3467 priznava nagrado v višini 205,50 EUR, kot mu jo je priznalo sodišče. Pooblaščenec upnika je te stroške priglasil na naroku samem, torej pravočasno, takoj ko so mu nastali, in ko mu je bila znana višina. Ker jih je upnik priglasil pravočasno, in ker so bili za postopek izvršbe potrebni, jih je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo v plačilo dolžnici.

7. Tudi za stroške cenitve je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da so bili potrebni za izvršbo. V postopku nepremičninske izvršbe namreč sodišče ugotovi vrednost nepremičnine (179. člen ZIZ) na podlagi cenitve sodnega cenilca (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Določitev cenilca v postopku z nalogo, da opravi cenitev nepremičnine, je obvezna. Posledično temu so stroški nastali s cenitvijo potrebni stroški za izvršbo. Po določbi 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvem odstavkom 39. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ima cenilec pravico do povračila stroškov in nagrade povezane s cenitvijo.

Uradni preizkus uporabe materialnega prava pa pokaže, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ, ko je upniku zahtevek za povrnitev stroškov cenitve ugodilo in stroške naložilo dolžnici. Nepravilno je namreč ugotovilo, da je upnik te stroške priglasil takoj, ko so nastali in je bila znana njihova višina, in posledično napačno uporabilo materialno določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil sklep o stroških cenilca z dne 30. 4. 2015 pooblaščencu upnika vročen dne 11. 5. 2015.

Upnik je bil z vročitvijo tega sklepa seznanjen z višino stroškov, ki so mu nastali s cenitvijo, medtem ko je zahtevek za povračilo teh stroškov podal šele na naroku za opravo prve javne dražbe dne 4. 12. 2015 (zapisnik o naroku o javni dražbi, l. št. 66, priloga A7 in A8), to je pet mesecev po seznanitvi z nastankom višine stroškov. V nasprotju z določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ zahteve ni podal takoj, ko so mu stroški nastali in je bila znana njihova višina. Skladno s citirano določbo mu je prvostopenjsko sodišče te stroške neutemeljeno priznalo.

V skladu z osmim odstavkom 38. člena ZIZ je treba povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina (subjektivni rok), ne pa kadarkoli do izteka 30 - dnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. ZIZ namreč rok 30 dni določa kot skrajni rok po kateremkoli načinu končanja izvršilnega postopka, v katerem se povračilo stroškov lahko zahteva. Objektivni rok torej pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek končan ali ustavljen, pri tem pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da se upnik seznani z nastankom strokov ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.

Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sklep II Ips 219/2013) je treba standard „takoj“ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.

8. V konkretnem primeru je upnik izvedel za stroške in njihovo višino pet mesecev pred priglasitvijo, zato ta priglasitev ni pravočasna v smislu osmega odstavka 38. člena ZIZ. Objektivni 30 - dnevni rok po končanem postopku se nanaša le na tiste primere, ko stroškov ni bilo mogoče priglasiti prej(1).

9. Drugostopenjsko sodišče je v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnica dolžna upniku povrniti le stroške nastale z udeležbo pooblaščenca na naroku za opravo javne dražbe (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne pa stroške cenitve (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) Enako sodna praksa VSK sklep I Ip 660/2010, VSC sklep I Ip 449/2012, VSL sklep III Ip 5775/2013, VSM sklep I Ip 1047/2014.