Appeal dismissed; debt existence objection barred as facts arose before enforcement order.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova(1), v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor po izteku roka kot nedovoljen zavrglo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je dolžnik navedel razloge, ki se nanašajo na vprašanje nastanka terjatve, katere bi lahko uveljavljal že v ugovoru zoper naložitveni del sklepa o izvršbi, in jo oprlo na drugi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 61. člena ZIZ.

2. Dolžnik v pritožbi zoper ta sklep navaja, da mu ni jasno, zakaj je bilo plačilo izplačano tretji osebi, ki sploh ni bila prisotna na kraju, niti v prometni nesreči. V letu 2006, ko je bil sklep pravnomočen, je bil tako prizadet, da si ni znal in mogel najti pomoči za pritožbo. Po tem dogodku ga je zadela možganska kap tako, da se ni mogel obremenjevati s tem problemom. Prosi za ponovno obravnavo in soočenje z osebo upnika, ki je to nepravilno izplačilo opravila. Zoper to izplačilo se pritožuje. Prosi za deblokado njegovega računa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za razliko od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova,(1) v katerem sodišče s sklepom o izvršbi odloči le o dovolitvi izvršbe, v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine (23. člen ZIZ), sodišče odloči tudi o obstoju denarne terjatve. Gre za združitev dveh postopkov v enega in sicer je postopek izdaje plačilnega naloga(2) prenesen pred izvršilno sodišče in združen s fazo dovolitve izvršbe. Izvršilno sodišče v postopku na podlagi verodostojne listine, katera predstavlja tudi predmetni postopek, saj je upnik zoper dolžnika predlagal izvršbo zaradi denarne terjatve na podlagi verodostojne listine - izpiska iz poslovnih knjig - kontne kartice, najprej odloči o obstoju dajatvenega zahtevka in da je dolžnik dolžan upniku izpolniti zahtevano denarno terjatev - kondemnatorni del sklepa (tretji odstavek 44. člena ZIZ), v drugem delu sklepa o izvršbi nato odloči o dovolitvi predlagane izvršbe - dovolitveni del sklepa. Dolžnik je upravičen izpodbijati z ugovorom tako del, s katerim mu je naložena terjatev, kot tudi del, v katerem je dovoljena izvršba. Če izpodbija del, ki se nanaša na obstoj terjatev z obrazloženim ugovorom(3) izvršilno sodišče razveljavi, sklep o dovolitvi izvršbe in zadevo odstopi pravdnemu sodišču, ki o utemeljenosti zahtevka upnika odloči kot o tožbi.

5. V predmetni zadevi dolžnik sklepa o izvršbi z dne 8. 8. 2006, vročenega mu 1. 9. 2006, s katerim je bilo v I. točki izreka odločeno o obstoju upnikove terjatve na podlagi verodostojne listine in ugodeno upnikovemu dajatvenemu zahtevku ter dolžniku naloženo, da denarno obveznost upniku povrne v 8 dneh od vročitve sklepa o izvršbi, ni ugovarjal v zakonsko predpisanem roku za ugovor (tretji odstavek 9. člena ZIZ). Dolžnik ni izpodbijal obstoja terjatve in ni zatrjeval neutemeljenosti izplačila odškodnine tretji osebi, kot to uveljavlja v ugovoru po izteku roka in v pritožbi. Sprejeta odločitev v sklepu o izvršbi je s potekom zakonskega roka za vložitev rednega ugovora postala pravnomočna (12. 9. 2006) in kot taka predstavlja neizpodbojnost z rednimi pravnimi sredstvi (formalna pravnomočnost) in vezanost strank in sodišča na odločitev ter prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (materialna pravnomočnost). Izvršilno sodišče je na pravnomočno odločitev o dajatvenem zahtevku na podlagi verodostojne listine vezano in vanjo ne sme in ne more posegati ter ponovno odločati o materialnopravni utemeljenosti upnikove zahteve in o ugovorih dolžnika, s katerimi prereka nastanek terjatve in sam njen obstoj. Prvostopenjsko sodišče glede na vezanost izvršilnega sodišča na pravnomočno odločitev dolžnikovim trditvam, da je upnik izplačal odškodnino neupravičeno, s katerimi je dolžnik prerekal sam nastanek terjatve, utemeljeno ni sledilo.

6. ZIZ dolžniku sicer omogoča, da tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka vloži ugovor (56. člen ZIZ in tretji odstavek 61. člena ZIZ). Vendar mora ta temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatve, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. Dolžnik v ugovoru navaja neutemeljenost izplačila odškodnine tretjim osebam in neupravičeno obremenitev dolžnika z le-to. V ugovoru tako uveljavlja dejstva, ki se sicer nanašajo na terjatev, vendar so dejstva nastala pred izdajo sklepa o izvršbi. S tem ugovor dolžnika kriterija ugovora po izteku roka iz 56. člena v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena ZIZ ne izpolnjuje. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno presodilo, da je tak ugovor dolžnika nedovoljen (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

7. V celoti je pritrditi prvostopenjski oceni, da bi dolžnik dejstva, ki jih uveljavlja v ugovoru po izteku roka lahko uveljavljal že v rednem ugovoru. Kot pritožbena novota so nedopustne pritožbene trditve o dolžnikovi nesposobnosti uveljavljanja teh dejstev v rednem ugovoru (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik namreč ni z ničemer izkazal, da trditev o nesposobnosti brez svoje krivde ni mogel navesti že v ugovoru po izteku roka. Ne glede na neupoštevnost teh navedb je dolžniku še pojasniti, da je opravičljiva le nenadna in nepredvidljiva bolezen, zaradi katere stranka zamudi rok za pritožbo oziroma ugovor. Če temu ni tako, je stranki mogoče naložiti obveznost, da poskrbi za opravo procesnega dejanja preko pooblaščenca. Prav tako je treba dejstva, ki izkazujejo upravičenost zamude ne le zatrjevati, temveč tudi dokazati. Zamujeno dejanje pa mora stranka opraviti takoj, ko odpade razlog za zamudo, vendar najkasneje v šestih mesecih od dneva zamude. Po poteku tega roka ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, ki stranki omogoča opravo zamujenega dejanja. V konkretnem primeru je 6-mesečni rok glede na vročitev sklepa potekel že 12. 9. 2012.

8. Sodišče druge stopnje je pritožbo iz navedenih razlogov kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Kar se tiče prošnje dolžnika za deblokado računa, sodišče dolžniku pojasnjuje, da je ta mogoča le v primeru, če upnik poda tak predlog. Dolžnik bo moral prošnjo nasloviti direktno na upnika.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Izvršilni naslov je rezultat predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev.

Op. št. (2) : Postopek izdaje plačilnega naloga je skrajšan pravdni postopek.

Op. št. (3) : Obrazložen ugovor je po drugem odstavku 61. člena ZIZ ugovor, v katerem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.