Appeal partially allowed; execution against new mortgagee requires public notice of direct enforceability in land registry.

I. Pritožba se delno ugodi in se v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru zastavnih dolžnikov A.M. in D.D. ugodi, sklep o izvršbi razveljavi v delu, ki se nanaša nanju, in v tem obsegu zavrne predlog za izvršbo.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru zastavnih dolžnikov A.M. in D.D., sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), upniku pa naložilo povrnitev ugovornih stroškov zastavnih dolžnikov, vsakemu 964,40 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da je predlagal izvršbo tako na podlagi notarskega zapisa SV 958/08 z dne 9. 10. 2008, kot tudi na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici In 58/2013 z dne 25. 4. 2013. Sodišče prve stopnje je zmotno oprlo svojo odločitev le na okoliščino, da ni bila zaznamovana neposredna izvršljivost notarskega zapisa, neutemeljeno pa prezrlo zaznambo sklepa o izvršbi z dne 25. 4. 2013. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zastavnih dolžnikov zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno razveljavilo sklep o izvršbi v celoti in v celoti tudi zavrnilo predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje ni odločalo o ugovoru vseh zastavnih dolžnikov v postopku, saj je glede S.G.S. postal sklep o izvršbi že pravnomočen. Po pojasnjenem je smelo razveljaviti sklep o izvršbi in zavrniti predlog za izvršbo le v delu, ki se nanaša na zastavna dolžnika A.M. in D.D., o ugovoru katerih je sprejelo odločitev.

5. V ostalem je sodišče prve stopnje pravilno oprlo svojo odločitev na ugotovitev, da ni dopustna izvršba zoper zastavna dolžnika, ki sta pridobila lastninsko pravico na predmetih izvršbe nepremičninah še pred vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Odsotnost zaznambe neposredne izvršljivosti glede hipoteke, ki predstavlja zavarovanje za obveznosti iz notarskega zapisa, ki je v obravnavani zadevi izvršilni naslov, je bistvena za opredelitev položaja zastavnih dolžnikov, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.

6. Sodišče sme dovoliti izvršbo zoper osebo, ki ni navedena v izvršilnem naslovu kot dolžnik le, če upnik na predpisan način izkaže prehod obveznosti na novega dolžnika (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V obravnavani zadevi bi za prehod obveznosti moral biti podan učinek neposredne izvršljivosti notarskega zapisa SV 808/06 z dne 30. 8. 2006 do obravnavanih hipotekarnih dolžnikov, kar pa bi upnik lahko dosegel le z javno objavo pravnega dejstva neposredne izvršljivosti v zemljiški knjigi (142. člen SPZ in 91. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). To tega pa ni prišlo, saj zaznamba neposredne izvršljivosti pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom, ni bila vpisana v trenutku, ko sta A.M. in D.D. že pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, izvršilnih predmetih v obravnavani zadevi. Le z navedeno zaznambo bi se učinek neposredne izvršljivosti hipoteke razširil tudi na nove pridobitelje nepremičnin in bi se upnik lahko izognil hipotekarni tožbi.

7. Ugotovitev sodišča prve stopnje glede trenutka pridobitve lastninske pravice in pravnih posledic vstopa v položaj hipotekarnih dolžnikov pritožba niti ne graja, ampak se upnik sklicuje na opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi v zadevi In 58/2013 (ID zaznambe:X). Upnik v povezavi z navedeno zaznambo izvršbe zmotno izpostavlja kot izvršilni naslov sklep o izvršbi In 58/2013 z dne 25. 4. 2013, saj glede izterjevane obveznosti 161.976,05 EUR sklep o izvršbi nima tega učinka. Za navedeno denarno obveznost vsebuje le dovolitveni del glede izvršbe v postopku, ki je bil že pravnomočno zaključen. V njem je edini naložitveni del v zvezi z izvršilnimi stroški v višini 477,48 EUR, ki pa so bili že poplačani, česar pritožba ne graja. V skladu z določilom 21. člena ZIZ je primerna kot izvršilni naslov le sodna odločba, ki vsebuje dajatveni del glede v njem navedene obveznosti.

8. Upnik je spregledal, da je bil, kot velja tudi za obravnavani postopek, v postopku In 58/2013, v katerem je upnik izterjeval iste obveznosti, podlaga izvršbe notarski zapis SV 808/06 z dne 30. 8. 2006. Izpostavljena zaznamba, pridobljena v postopku In 58/2013, v povezavi s hipoteko le varuje upnikov vrstni red glede poplačila, ne daje pa mu neposredne možnosti izvršbe zoper hipotekarna dolžnika, saj sta hipoteko prevzela brez učinkov neposredne izvršljivosti, ki ni bila zaznamovana. Upnik po pojasnjenem zoper hipotekarna dolžnika nima izvršilnega naslova, zato je sodišče prve stopnje ugovoru utemeljeno ugodilo (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

9. Sodišče druge stopnje še dodaja, da se učinki pravnomočnosti sklepa o izvršbi v zadevi In 58/2013 raztezajo le na postopek, v katerem je bil izdan. V obravnavanem novem postopku, čeprav za isto obveznost na podlagi istega izvršilnega naslova, je dolžno izvršilno sodišče ponovno presoditi, ali so podane vse predpostavke za izvršbo, med njimi tudi, ali obstoji zoper (hipotekarne) dolžnike izvršilni naslov (17. člen ZIZ).(1)

10. Upnik ni podal konkretizirane graje stroškovne odločitve, uradni preizkus pa ni pokazal kršitve materialnega prava.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnikov uspeh s pritožbo je s stroškovnega vidika zanemarljiv, saj sta tudi po spremembi izpodbijanega sklepa zastavna dolžnika v celoti uspela z ugovorom, zato ni upravičen do povrnitve priglašenih pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : O mejah (učinkih) pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki se nanašajo le na konkretni izvršilni postopek, dokler ta ni pravnomočno ustavljen, in o možnosti novega predloga za izvršbo več Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 179 in 180.