Administrative court allows lawsuit for agency silence due to missed statutory deadlines for both levels.

Tožbi se ugodi tako, da se Inšpektoratu RS za okolje in prostor naloži, da odloči o zahtevi tožeče stranke z dne 5. 8. 2015, v roku 30 dni od vročitve te sodbe toženi stranki.

[JEDRO]

Po podatkih upravnega spisa je prvostopenjski organ predmetno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis prejel 7. 8. 2015, pritožbo zaradi molka, ker ni odločil o tej zahtevi, pa 12. 10. 2015, torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na ponovno pritožbo ter zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne. To pomeni, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa izkazane.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je dne 29. 3. 2016 pri Upravnem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa v zvezi z njeno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis. V tožbi navaja, da je prvostopenjski organ njeno zahtevo neutemeljeno obravnaval kot zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, zato se je zoper njegovo odločitev pritožila in hkrati uveljavljala molk organa. Informacijski pooblaščenec je odločbo prvostopenjskega organa izrekel za nično, tožeča stranka pa je 15. 12. 2015 in 22. 2. 2016 vložila ponovno pritožbo zaradi molka organa in še zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh.

2. Toženka na poziv sodišča ni sporočila razloga, zakaj v zadevi še ni odločeno ter ni podala odgovora na tožbo, poslala pa je upravne spise.

3. Tožba je upravičena.

4. Pravna podlaga za odločanje je četrti odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. V skladu z drugim odstavkom tega člena sme stranka sprožiti upravni spor, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

5. Po podatkih upravnega spisa je prvostopenjski organ predmetno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis prejel 7. 8. 2015, pritožbo zaradi molka, ker ni odločil o tej zahtevi, pa 12. 10. 2015, torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na ponovno pritožbo ter zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne. To pomeni, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa izkazane (četrti odstavek v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1).

6. Tožba je po presoji sodišča tudi upravičena. Toženka na poziv sodišča ni sporočila razloga, zakaj v zadevi še ni bilo odločeno in torej ni opravičila prekoračitve roka za odločitev. Tudi iz upravnih spisov ne izhaja, da bi obstajale kakšne opravičljive okoliščine, ki bi odločitev o zahtevku preprečevale.

7. Glede na to je sodišče na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in pristojnemu prvostopenjskemu organu naložilo, da mora o zahtevi tožeče stranke z dne 5. 8. 2015 odločiti v roku trideset dni. To je po oceni sodišča primeren rok, upoštevaje dosedanje trajanje postopka in težavnost zadeve.

8. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1).

9. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi sicer zahtevala povračilo stroškov, vendar pri tem ni navedla, da bi ji v upravnem sporu sploh nastali kakšni stroški oziroma kakšni stroški so ji nastali (ni predložila stroškovnika oziroma specifikacije stroškov), zato sodišče o stroškovnem zahtevku ni odločalo (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 286/2014 z dne 15. 6. 2016). Pri tem pripominja, da bo plačano sodno takso vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).