Administrative court dismisses free legal aid claim for constitutional complaint due to lack of specific constitutional violation arguments.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik glede na ureditev po ZUstS, na katero se sklicuje toženka, in ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča RS, nima možnosti za uspeh, če zatrjevanih kršitev ustavnih pravic ne podpre s konkretnimi navedbami.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 262/2015 z dne 26. 11. 2016, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 4242/2009 z dne 28. 4. 2014 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3277/2014 z dne 8. 3. 2015. V obrazložitvi se sklicuje na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Ugotavlja, da je v tej zadevi najprej odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je s prej navedenim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ker je bila vložena preuranjeno oziroma ne da bi bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Tožnik je zoper ta sklep vložil pritožbo, ki je bila s prej navedenim sklepom Višjega sodišča v Ljubljani zavrnjena, nato pa še revizijo, ki je bila zavrnjena s prej navedenim sklepom Vrhovnega sodišča RS, ker niso bili podani razlogi, iz katerih je bila vložena.

2. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP, ker želi zoper ta sklep Vrhovnega sodišča vložiti ustavno pritožbo in sicer iz razlogov, kot jih je navedel že v tožbi, pritožbi in reviziji. Toženka s tem v zvezi opozarja, da ustavno sodišče RS ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno in procesno pravo, temveč se po Zakonu o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) omeji na presojo, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožnik se v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za BPP, ni skliceval na kršitev njegovih ustavnih pravic oziroma na ustavnopravne vidike zadeve, toženka pa ugotavlja, da sklep, zoper katerega želi vložiti ustavno pritožbo, očitno ne temelji na stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika varstva človekovih pravic. Pri tem se sklicuje tudi na ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča, dodaja, da zgolj tožnikovo nestrinjanje s pravnimi stališči, zavzetimi v sklepu Vrhovnega sodišča še ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in ugotavlja, da iz navedenih razlogov ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, namreč da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh oziroma da zadeva ni očitno nerazumna.

3. Tožnik se z odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je odločitev sodišča brez temeljev in brez dokazne podlage, da krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu že od začetka postopka ni na voljo BPP. Ker sam nima „pravnega izpita“, ne more vlagati izrednih pravnih sredstev, ker je brez svoje krivde ostal brez premoženja ter možnosti zaslužka pa si ne more privoščiti odvetnika. Meni, da se želi sodstvo RS na ta način zaščititi pred odkrivanjem nezakonitih sojenj. Navaja, da mu „tožena stranka na podel pokvarjen način onemogoča koriščenje pravnih sredstev“ in hkrati zahteva tudi dodelitev BPP, „da se upravni spor popravi, dopolni“ ter oprostitev vseh sodnih stroškov ter taks, sodišču pa smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

7. Sodišče posebej poudarja, da od zadnje spremembe ZBPP, ki velja od 4. 4. 2015, navedeni pogoji za dodelitev BPP veljajo brez izjeme, torej tudi za vložitev ustavne pritožbe, za razliko od ureditve, ki je veljala pred to spremembo.

8. Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik glede na ureditev po ZUstS, na katero se sklicuje toženka, in ustavnosodno prakso Ustavnega sodišča RS, nima možnosti za uspeh, če zatrjevanih kršitev ustavnih pravic ne podpre s konkretnimi navedbami. Prav tako se strinja z ugotovitvijo toženke, da tožnik tega zgolj s ponavljanjem navedb iz postopka, na katerega se nanaša njegova prošnja, in pavšalnim sklicevanjem na določbe Ustave ni storil. Sodišče v tem pogledu sledi obrazložitvi toženke in zato nadaljnjih razlogov ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

9. Tudi v tožbi tožnik ne navaja konkretnih razlogov, iz katerih se ne strinja z izpodbijano odločbo, temveč zgolj posplošeno zatrjuje, da so z njo kršene njegove ustavne pravice in pravice iz Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ob tem pa ne navaja niti enega konkretnega razloga, s katerim bi izpodbijal presojo prej navedenega zakonskega pogoja iz ZBPP, po katerem se BPP dodeli le tistim prosilcem, ki imajo vsaj verjetne izglede za uspeh v postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki si to želijo, pa si zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ne morejo zagotoviti odvetnika. Take tožbene navedbe sodišču ne dajejo podlage za obširnejšo vsebinsko presojo razlogov, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla toženka.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

11. Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.