Appeal dismissed; court rules criminal procedure costs for victim representatives cannot be waived or deferred due to indigency.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed as unfounded because the defendant's financial hardship does not exempt her from paying criminal procedure costs. The defendant argued she had no assets or income while serving a prison sentence and requested a waiver or payment plan. The court held that costs for victim representatives fall outside the category of expenses eligible for waiver or deferral under the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generated7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP; 4. odstavek 95. člena ZKP: Costs for victim representatives under Article 92(2)(7) of the Criminal Procedure Act cannot be waived, deferred, or paid in installments due to the indigency of the accused.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.
[JEDRO]
Pritožnica se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožna sodnica prvostopenjskega sodišča kot nedovoljen zavrgla obsojenkin predlog za odlog in obročno plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 1.121,12 EUR.
2. Zoper sklep se je obsojenka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni. Nima premoženja niti dohodkov, ne prejema denarne socialne pomoči. Prosi, da se ji dolg oprosti ali odloži na čas, ko se vrne s prestajanja zaporne kazni.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica niti ne problematizira ugotovitve sodišča prve stopnje o nedovoljenosti njenega predloga za odlog in obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, ampak se znova sklicuje na slabe premoženjske razmere. Slednje pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, nimajo vpliva na dolžnost obsojenke, da povrne nagrado in potrebne izdatke pooblaščenk mladoletnih oškodovancev v skupni višini 1.121,12 EUR. Gre namreč za stroške kazenskega postopka iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, katerih povrnitve sodišče obdolženca ne more oprostiti. Posledično pa tudi ne more obdolžencu odobriti odloga plačila teh stroškov ali njihovega obročnega odplačila. V skladu z določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP se namreč možnost oprostitve vseh ali dela stroškov kazenskega postopka lahko nanaša le na stroške iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Če se šele po izdaji odločbe o stroških ugotovi, da bi bilo zaradi plačila stroškov kazenskega postopka ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, ga sme predsednik senata na njegov predlog s posebnim sklepom oprostiti povrnitve stroškov kazenskega postopka, mu odložiti plačilo teh stroškov ali mu dovoliti, da jih povrne v obrokih, vendar tudi v tem primeru zgolj tistih iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Ker pa spadajo, kot že rečeno, nagrada in potrebni izdatki pooblaščencev oškodovancev med stroške iz 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, procesni zakon ne dopušča njihovega odloga ali pa obročnega odplačila.
5. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
6. Obsojenka je brez vsakršnega premoženja, nahajala pa se je na prestajanju zaporne kazni. Zato jo je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njeno vzdrževanje (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).