Appeal dismissed; plaintiff must pay costs for withdrawing lawsuit for reasons other than settlement.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker tožeča stranka svoje tožbe ni umaknila zato, ker bi s toženo stranko sklenila poravnavo (tega ne navaja niti v pritožbi), temveč iz drugih razlogov, je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna tožni v 15 dneh povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.179,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Pove, da je tožbo umaknila zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, do katerega je prišlo zaradi izrazito negativnega delovanja tožene stranke. Prosi, da se jo razbremeni denarnih izdatkov ob nujnem umiku tožbe. Z umikom tožbe je tožena stranka pridobila znatno premoženjsko korist. Dobrodošla bi bila oprostitev plačila stroškov postopka. Tožeča stranka sodišče naproša, da poleg formalnopravnih pogojev upošteva tudi človeški vidik in njeno zdravstveno stanje. Če to ni mogoče, pa sodišče prosi, da upošteva predlog tožene stranke za poravnavo, ki toženo stranko zavezuje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke zato, ker je svojo tožbo dne 5. 6. 2015 umaknila (prvi odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pritožnica se zoper odmerjeno višino stroškov ne pritožuje, na pritožbeno sodišče pa apelira, da to pri presoji utemeljenosti stroškovnega zahtevka tožene stranke presodi tudi človeški vidik. Navkljub ugotovitvi, da iz vlog tožeče stranke izhaja njena stiska in objektivno težka življenjska situacija, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen. Sodišča morajo pri svojem delu upoštevati zakon.(1) Določene (življenjske) okoliščine lahko pri sojenju upoštevajo samo takrat, ko jim zakon to izrecno dopušča. Takšna okoliščina je pri presoji zahtevka za plačilo stroškov po umiku tožbe npr. dejstvo, da je do umika prišlo, ker je tožena stranka svoj zahtevek izpolnila;(2) morebitno slabše premoženjsko stanje pa sodišča upoštevajo npr. pri odločanju o vlogah za oprostitev plačila sodne takse ali pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči.(3) Do drugačne odločitve o zahtevku tožene stranke za povrnitev stroškov postopka v obravnavani zadevi torej ne more priti. Tožeča stranka se je za tožbo odločila sama, sama je tudi sprejela odločitev o njenem umiku, zato mora trpeti posledice, ki jih za primer umika tožbe določa zakon.

6. Povedano se ne spremeni niti ob upoštevanju predloga za sklenitev poravnave, na katerega se sklicuje pritožba. Višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka predloga ni nikoli sprejela, zato ni moč šteti, da je poravnava veljavno sklenjena in stranki zavezuje. Prav tako je za utemeljenost stroškovnega zahtevka pomembno, da tožeča stranka svoje tožbe ni umaknila zato, ker bi s toženo sklenila poravnavo (tega ne navaja niti v pritožbi), temveč zato, ker je iz drugih razlogov sprejela odločitev, da si te pravde ne želi več.

7. Na podlagi navedenega v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podane kršitve procesnega in materialnega prava, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijan sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker stranki pritožbenih stroškov nista priglasili, sodišče o njih ni odločalo.

Op. št. (1): 125. člen Ustave RS in prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih.

Op. št. (2): Prim. prvi odstavek 158. člena ZPP.

Op. št. (3): 13. člen Zakona o sodnih taksah in Zakon o brezplačni pravni pomoči.