Appeal dismissed; court upheld first instance ruling due to lack of active standing and insufficient claim substantiation.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

[JEDRO]

Pritožba nekritično prezre, da tožeča stranka ne izterjuje samo stroškov upravljanja, za katere je nedvomno aktivno legitimirana, ampak tudi druge stroške. Prav slednje je od tožeče stranke terjalo jasen odgovor, katere stroške predstavlja vtoževana glavnica v višini prvotnih 665,91 EUR po tipu stroška, njegovi višini in času nastanka. Podatki, ki so vsebovani v listinah, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, namreč ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, ampak so lahko le dokazno sredstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. Ker med pravdnima strankama ni spora o okoliščini, da je pritožnik upravnik stavbe, bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava izhajati iz dejstva, da je pritožnik aktivno legitimiran uveljaviti terjatev proti toženi stranki. Po ugovoru tožene stranke je svojo tožbo dopolnil tako, da je priložil vse listine na podlagi katerih je uveljavljal terjatev proti toženi stranki. Vsebini in višini zneskov navedenih v listinah, tožena stranka ni ugovarjala, zato je bil tožbeni zahtevek v zadostni meri utemeljen in bi mu sodišče prve stopnje moralo ugoditi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi določila prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), se sodbo o sporu majhne vrednosti lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodbe ni dopustno izpodbijati zaradi nepopolne ali nepravilne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Pritožba nekritično prezre, da tožeča stranka ne izterjuje samo stroškov upravljanja, za katere je nedvomno aktivno legitimirana, ampak tudi druge stroške. Prav slednje je od tožeče stranke terjalo jasen odgovor, katere stroške predstavlja vtoževana glavnica v višini prvotnih 665,91 EUR po tipu stroška, njegovi višini in času nastanka. Podatki, ki so vsebovani v listinah, ki jih je v spis predložila tožeča stranka namreč ne predstavljajo njenih dejanskih navedb, ampak so lahko le dokazno sredstvo v dokaznem postopku, s katerim tožeča stranka kvečjemu lahko dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti. Zaradi odsotnosti ustrezne trditvene podlage sodišče tudi ni imelo podlage za izvajanje dokazov z vpogledom v listine.

6. Tožečo stranko je na pomanjkljivo trditveno podlago opozorila tudi tožena stranka z navedbo, da tožeča stranka uveljavlja skupek nekakšnih terjatev upravnika, da mesečni razdelilniki stroškov, poleg stroškov upravljanja vsebujejo tudi stroške za razne storitve, ki jih opravljajo drugi izvajalci občasno, da ni razvidno, na kakšni pravni podlagi upnik terja plačilo in kaj predstavlja terjatev. Ob tako pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke tožena stranka ni imela možnosti konkretneje ugovarjati sami višini terjatve. Vsebina njenega ugovora pa se nanaša ravno na nespecificirano višino zahtevka. Tožeča stranka se je v dopolnitvi tožbe ukvarjala v glavnem s trditvami o tem, da je toženka dejanska in pravna lastnica stanovanja, ni pa podala relevantnih trditev o obstoju aktivne legitimacije na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo, ali utemeljeno uveljavlja plačilo stroškov po razdelilnikih, ki jih je vložila kot dokaz o obstoju terjatev.

7. Glede na obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje pa je materialnopravno pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo na kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.