Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1429/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1429.2016 AI generated

Appeal partially allowed; appellate court corrected first instance judgment regarding deductible franchise limits under ZPP Art. 315.

Case Number VSL sodba I Cp 1429/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal against an interlocutory judgment, modifying the second defendant's liability clause to remove the maximum deductible franchise limit. The first instance court held the second defendant jointly liable with a 10% deductible and a €104,000 cap, while the appellant argued the deductible should be fully offset against the insurer's liability. The court ruled that Article 315 of the Civil Procedure Act governs only the legal basis of the claim, not the calculation of the deductible amount, which must be determined in subsequent proceedings.

Legislator headnote

AI generated

Article 315 of the Civil Procedure Act; Article 358 of the Civil Procedure Act: An interlocutory judgment contains only the decision on the legal basis of the claim and does not determine the amount of the deductible franchise, which remains for the main proceedings.

Keywords

AI generated
interlocutory judgment deductible franchise civil procedure act joint liability appellate review insurance liability legal basis claim

Cited Legislation

AI generated
Article 315 of the Civil Procedure Act
Article 358 of the Civil Procedure Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
Article 164 of the Civil Procedure Act
Article 965 of the Obligations Code

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Druga tožena stranka je skupaj s prvim tožencem solidarno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v nesreči dne 21. 3. 2012.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana vmesna sodba potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je prvo tožena stranka odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala v nesreči dne 21. 3. 2012 (1. točka izreka). Drugo tožena stranka je skupaj s prvo toženo stranko solidarno odgovorna za škodo, vendar z upoštevanjem odbitne franšize v višini 10 % in v vsakem primeru le največ do višine 104.000,00 EUR (2. točka izreka).

2. Drugo tožena stranka (v nadaljevanju pritožnica) se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na 3. točko prvega odstavka 2. člena in 2. točko četrtega odstavka 5. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti (SC-odg-11, v nadaljevanju Splošni pogoji). Sodišče prve stopnje je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev je utemeljena v nasprotju z zaslišanjem izvedenca gradbene stroke. Sklicuje se na ugotovitve izvedenca. Ravno tako je napačno tolmačilo vsebino Splošnih pogojev. Namestitev rabljenega čepa v napolnjeno vodovodno omrežje nenaseljenega objekta pomeni kršenje pravil tehnike oziroma stroke. Ker je dejanje prvo tožene stranke moč opredeliti kot nezavestno malomarnost, njeno jamstvo ni podano. Napačen je zaključek o maksimalni višini pritožničine obveznosti. Od dajatve zavarovalnice je potrebno odšteti znesek odbitne franšize. Sklicuje se na 965. člen Obligacijskega zakonika, odločbo II Ips 751/2005 in 24. člen Splošnih pogojev. Tožnik lahko od nje zahteva le 93.600,00 EUR. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnik ni podal odgovora na pritožbo drugo tožene stranke.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožničino zavzemanje za takšno interpretacijo Splošnih pogojev, ki bi omogočala izključitev zavarovalnega jamstva za povzročeno škodo zaradi nezavestne malomarnosti, nima podlage v besedilu Splošnih pogojev. Pritožnica neutemeljeno meni, da 3. točka prvega odstavka 2. člena in 2. točka četrtega odstavka 5. člena Splošnih pogojev izključujeta zavarovalno jamstvo za povzročeno škodo zaradi nezavestne malomarnosti prvo tožene stranke. Ker sodišče prve stopnje ni zmotno tolmačilo vsebine Splošnih pogojev, je brezpredmetno sklicevanje pritožbe na ugotovitve izvedenca gradbene stroke. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih so jasni, popolni, razumljivi in med njimi ni nasprotij. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje nanje.

6. V skladu s 315. členom ZPP vsebuje vmesna sodba zgolj odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. Ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznosti je namenjen nadaljnji pravdni postopek. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe 315. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v 2. točki spremenilo tako, da je iz izreka izbrisalo del besedila, ki se nanaša na (maksimalno) višino pritožničine obveznosti (358. člen ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Šele v nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju višine zneska pritožničine obveznost v skladu s 24. členom Splošnih pogojev upoštevati pogodbeno dogovorjeno odbitno franšizo.

7. Pritožbeno sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka v skladu s 164. členom ZPP pridržalo za poznejšo sodbo.