Appeal dismissed; court rejected fee waiver due to lack of specific financial impact evidence by the plaintiff.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's rejection of the request for court fee exemption or reduction. The plaintiff argued severe financial distress but failed to provide specific evidence detailing how the fees would threaten the company's operations or list its debts. The court ruled that without concrete assertions and proof of financial impact, the statutory conditions for fee relief were not met, and general claims of poor financial status were insufficient to overturn the initial decision.
Legislator headnote
AI generated2. točka 365. člen ZPP; The court must require specific factual assertions and evidence regarding the financial impact of court fees on a legal entity's operations to grant a fee waiver, rejecting appeals based solely on general claims of financial distress without supporting details.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za oprostitev oziroma zmanjšanje plačila sodne takse.
2. Zoper sklep vlaga laično pritožbo tožnica, ki ponovno prosi, da sodišče zaradi težke trenutne finančne situacije ugodi prošnji glede oprostitve plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pri presoji pogojev za oprostitev plačila sodne takse pravilno ugotavljalo finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke kot pravne osebe in vpliv plačila sodne takse na morebitno ogrožanje opravljanja njene dejavnosti. Pri tem je izhajalo iz trditev, ki jih je podala tožnica, in jo hkrati kar dvakrat pozvalo, naj poda dodatne trditve, kako bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo njeno dejavnost, ter to ustrezno izkaže. Tožnica v tej smeri trditev ni podala, sodišče pa se je o njenem premoženjskem stanju prepričalo na podlagi javnih evidenc, in sicer vpogleda v AJPES glede javne objave letnih poročil, ter z vpogledom v register e-RTR. Pritožbeno sodišče soglaša, da pridobljeni podatki brez dodatnih trditev tožnice o obveznostih in ogrožanju poslovanja v primeru plačila sodne takse, ne zadoščajo za oprostitev oziroma znižanje sodne takse. Teh ugotovitev ne more omajati niti pritožba, ki zgolj pavšalno navaja, da je tožnica v slabi trenutni finančni situaciji, zaradi česar naj bi sodišče njen primer ponovno proučilo.
5. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.