Appeal dismissed; applicant failed to prove tax waiver due to undisclosed high-value property and income.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik je bil, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, leta 2014 do 3/4 solastnik stavbe, in ker sedaj navedene nepremičnine nima več v lasti, je očitno navedeno premoženje iz ene oblike prelevil v drugo obliko (česar v svoji izjavi o premoženjskem stanju z dne 13. 6. 2016 v prilogi A52 ni navedel). Nasprotnih okoliščin v zvezi s tem premoženjem večje vrednosti tožnik v prošnji za oprostitev plačila sodne takse ni zatrjeval, čeprav je bilo na njem trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev, delno oprostitev in za obročno plačilo sodnih taks zavrnilo (I., II. in III. točka izreka). Tožeči stranki je plačilo sodne takse za pritožbo odložilo do izdaje odločbe (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse, delno oprostitev ali obročno plačilo sodne takse, ugodi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik zemljišč v občini N., vendar ni upoštevalo, da nepremičnine v naravi predstavljajo planinske travnike, ki se nahajajo na 100 m nadmorske višine in so brez realne tržne vrednosti, kar potrjuje tudi dejstvo, da jih je tožeča stranka že večkrat želela prodati, vendar brez uspeha. Poleg tega je sodišče spregledalo tudi okoliščino, da je tožnik dolžan preživljati štiri mladoletne otroke, do katerih ima že sedaj kup neporavnanih obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti ali delno, če oceni, da bi plačilo sodne takse bistveno vplivalo na višino sredstev, ki jih ima stranka za preživljanje sebe in njenih družinskih članov, ki jih mora preživljati.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik samski. Od 8. 1. 2016 je brezposeln in ni prejemnik denarnega nadomestila. Iz pogodbenega razmerja je prejel dohodke v višini 2.706,01 EUR. Je lastnik zemljišč v občini N., ki ne dajejo dohodka (planinski travniki).

6. Sodišče ima v 12. člena ZST-1 podlago za preveritev navedb o tožnikovem premoženjskem stanju, kadar dvomi v pravilnost navedenih podatkov. Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnik predlog za oprostitev plačila sodne takse v pritožbenem postopku podal že pred vložitvijo obravnavanega predloga dne 11. 4. 2014. V svoji izjavi v premoženjskem stanju (A43) je tedaj navedel, da je brez premoženja in kakršnihkoli dohodkov. Ob odločanju o njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse leta 2014 je sodišče prve stopnje po vpogledu v javne evidence, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa (list. št. 262) med drugim ugotovilo, da je tožnik lastnik do ¾ stavbe vpisane v k. o. X, in sicer stavbe št. 1, ki je razdeljena na štiri stanovanjske enote, pri čemer skupna prodajna vrednost stavbe znaša 315.570,00 EUR. Tožnik je bil, kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, leta 2014 do 3/4 solastnik stavbe, in ker sedaj navedene nepremičnine nima več v lasti, je očitno navedeno premoženje iz ene oblike prelevil v drugo obliko (česar v svoji izjavi o premoženjskem stanju z dne 13. 6. 2016 v prilogi A52 ni navedel). Nasprotnih okoliščin v zvezi s tem premoženjem večje vrednosti tožnik v prošnji za oprostitev plačila sodne takse ni zatrjeval, čeprav je bilo na njem trditveno in dokazno breme (7. in 212. člen ZPP). Prav tako pritožnik z ničemer ni izkazal navedb, da dolguje preživnino, kot tudi ne trditev, da premoženje v občini N. ni unovčljivo. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, delno oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse zavrnilo, pravilna. Tožnik namreč glede na svoje premoženjsko stanje ni izkazal, da bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo v višini 1.449,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

7. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).