Appeal against prosecutor's indictment rejection dismissed as not a final judgment requiring protection of legality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for protection of legality regarding the first-instance court's dismissal of the defendant's objection to the prosecutor's indictment. The defendant argued that the rejection of the objection constituted a final decision on time-barred crimes, but the court held that such a ruling is not a final judgment under the Criminal Procedure Act. Consequently, the extraordinary remedy was inadmissible because the criminal proceedings had not yet concluded with a final judgment.
Legislator headnote
AI generatedSecond paragraph of Article 275 in conjunction with first paragraph of Article 280 of the Criminal Procedure Act; A request for protection of legality cannot be filed against a court decision rejecting an objection to the prosecutor's indictment as unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom I Ks 26669/2011 z 19. 7. 2016 na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo kot neutemeljen obdolženčev ugovor z 11. 7. 2016, podan zoper obtožnico Okrožnega državnega tožilstva v Celju Kt/1/749/11 z 29. 4. 2016, ki ga bremeni storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po petem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
2. Obdolženec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da se z odločitvijo Okrožnega sodišča v Celju ne strinja, obtožnico zavrača, gre za časovno oddaljena kazniva dejanja; E., d. o. o., je bil izbrisan iz registra gospodarskih družb 8. 12. 2009, M., d. o. o., pa dne 29. 10. 2009.
3. Po prvem odstavku 420. člena ZKP je zahtevo za varstvo zakonitosti dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti morata biti torej izpolnjena dva pogoja; (1) pravnomočna odločba in (2) pravnomočno končan kazenski postopek. Izjema od tega pravila, ko se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, je določena v četrtem odstavku 420. člena ZKP, po katerem se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).
4. Tega izrednega pravnega sredstva ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
5. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico državnega tožilca odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti odločbe o glavni stvari.