Supreme Court allows review of second instance decision on tortfeasor's share of damages in medical negligence case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted the appeal against the second instance court's decision regarding the allocation of liability in a medical negligence case. The plaintiff argued that the lower court inconsistently applied the duty to explain risks, treating a known weakness as a general risk for one party while imposing liability for it against another. The court granted the review to examine whether the second instance court correctly determined the material legal basis for the plaintiff's contribution to the damages.
Legislator headnote
AI generated367. a odst. 1 ZPP; 367. c odst. 3 ZPP: The Supreme Court may permit a review if the lower court's decision on the material legal correctness of the allocation of liability between tortfeasors deviates from established case law regarding the duty to explain risks.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o tožničinem soprispevku k nastanku škode materialnopravno pravilna.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o tožničinem soprispevku k nastanku škode materialnopravno pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je podana solidarna odškodninska odgovornost tožene stranke v višini 40 %.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbam delno ugodilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je podana solidarna odškodninska odgovornost tožene stranke v višini 60 %. V preostalem delu je pritožbe zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se ob tem sklicuje na zadeve II Ips 94/2015, II Ips 99/2006 in II Ips 207/2015. Ne sprejema stališča sodišča druge stopnje, da naj bi pri nastopu kolapsa šlo za splošno znano tveganje, zaradi česar pojasnilna dolžnost tožene stranke ni bila potrebna. Poleg tega sodišče ne bi smelo enačiti slabosti (pri predhodnem poizkusu odvzemu krvi tožnici) in kolapsa. Meni, da je v konkretnem primeru obstajala pojasnilna dolžnost tožene stranke, katera ni bila opravljena, zato bi sodišče to opustitev moralo upoštevati pri določitvi soprispevka tožene stranke k nastanku škode. V nadaljevanju ne sprejema odločitve sodišča druge stopnje, da je tožnica soprispevala 40 % k nastanku škode s tem, ker zdravnika ni opozorila, da ji je pri predhodnem odvzemu krvi postalo slabo. Poudarja, da je sodišče isto dejstvo (t. j. nastop slabosti) pri toženki štelo za splošno znano tveganje, za katerega ni potrebna pojasnilna dolžnost, pri tožnici pa v njeno škodo v obliki soprispevka k nastanku škode. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja materialno in procesno pravilne odločitve glede pojasnilne dolžnosti tožene stranke ter vprašanja materialno in procesno pravilne odločitve glede soprispevka tožnice. Zatrjuje tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).