Appeal dismissed because legal proceedings resumed after Constitutional Court ruled on the underlying statute's constitutionality.

I. Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. A.A. je 29. 12. 2003 zoper Republiko Slovenijo vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi zavrnitve izdaje osebnega delovnega dovoljenja. Zavrnilna odločba je temeljila na Zakonu o zaposlovanju tujcev (v nadaljevanju ZZT). Ker se zaradi tega ni mogel zaposliti, mu je nastala premoženjska in nepremoženjska škoda. Trdil je, da je ZZT neustaven.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu zahtevku delno ugodilo; prisodilo mu je odškodnino za premoženjsko škodo zaradi nezmožnosti zaposlitve za čas od 21. 4. 1997 do 21. 6. 2001, za preostalo premoženjsko škodo in za celotno nepremoženjsko škodo pa je zahtevek zavrnilo. Drugostopenjsko sodišče je nato pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prisodilnem delu spremenilo tako, da je zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Vrhovno sodišče je tožnikovo revizijo zavrnilo. Pritrdilo je stališču tožene stranke o zastaranju vtoževane terjatve. Po smrti tožnika je njegova dedinja A.A. uspela z ustavno pritožbo: Ustavno sodišče je z odločbo Up 130/13-22 z dne 16. 2. 2016 razveljavilo sodbi revizijskega in pritožbenega sodišča ter zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo odločanje. To je z uvodoma navedenim sklepom postopek prekinilo. Menilo je, da bi moralo pri odločitvi uporabiti določbo 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP), glede katerega je Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti, kar po določbi tretjega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUSt) terja prekinitev postopka tudi za nižja sodišča vse do končne odločitve ustavnega sodišča.

3. Tožeča stranka sklep o prekinitvi postopka izpodbija s pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da sklep temelji na zmotni ugotovitvi o dejanski podlagi spora in je v nasprotju s podatki spisa. Ne gre namreč za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč za škodo zaradi protiustavne zavrnitve izdaje delovnega dovoljenja. Dejanska podlaga spora torej ni sam izbris, temveč nepravilnosti pri izdaji delovnega dovoljenja. Zato odločitev ni odvisna od ZPŠOIRSP.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cp 210/2016-10 z dne 23. 6. 2016 odločilo, da se pravdni postopek v tej zadevi, ki je bil prekinjen z uvodoma navedenim sklepom, z dnem 23. 6. 2016 nadaljuje. Ugotovilo je, da je ustavno sodišče v zadevi, zaradi katere je bil prekinjen, že odločilo: 5. 5. 2016 je s sklepom U-I-142/2015-8 zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 12. člena ZPŠOIRSP zavrglo.

7. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Zadnji razlog za nedovoljenost revizije je podan tudi v konkretnem primeru: pritožnica zanjo nima pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek se je že nadaljeval, zato ugoditev pritožbi pritožnici ne bi prinesla pravne koristi oziroma njenega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati.

8. Nedovoljeno pritožbo je Vrhovno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.