Appeal dismissed; termination agreement voidability claim barred by 30-day statutory limitation period under labor law.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožnik je zahteval razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi napak volje, ker naj bi mu tožena stranka ob podpisu grozila z odškodninsko terjatvijo. Tožnik je sporazum podpisal, saj se je zbal za preživetje svoje družine. Delavec mora zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice (3. odstavek 200. člena ZDR-1). Eden izmed možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je pisni sporazum (77. člen ZDR-1). Ker gre za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila kot za pogodbo o zaposlitvi in je tako potrebno pri roku za vložitev tožbe na razveljavitev sporazuma poleg tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 smiselno upoštevati tudi 16. člen ZDR-1, po katerem pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. V tožnikovem primeru je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči od dneva sklenitve sporazuma 18. 3. 2015, zato je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo šele 26. 8. 2015, pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka) in zahtevek tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče pri zavrženju tožbe kot prepozne napačno izhajalo iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, namesto iz 99. člena OZ. Ker ZDR-1 ne vsebuje določb o napakah volje, je treba uporabiti OZ. Sodna praksa se o tem še ni izrekla. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik je s tožbo, vloženo 26. 8. 2015, zahteval razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjenega 18. 3. 2015, zaradi napak volje - ker mu je tožena stranka grozila ob podpisu z odškodninsko terjatvijo, če sporazuma ne bo podpisal, je sporazum podpisal, saj se je zbal za preživetje svoje družine.

7. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravočasnosti tožbe za razveljavitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravilno upoštevalo specialne določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ne pa splošnih določb Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl.).

8. Ne drži pritožbena navedba, da se sodna praksa še ni izrekla o roku za uveljavljanje izpodbojnosti sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi napak volje. Jasna stališča v zvezi s tem so bila zavzeta npr. v sklepu Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 92/2013 z dne 10. 6.2013. Po prvem odstavku 13. člena ZDR-1 se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali z drugim zakonom drugače določeno. ZDR-1, kot specialni predpis, uporabljiv v spornem primeru, v tretjem odstavku 200. člena določa, da mora delavec zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Eden izmed možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je pisni sporazum (77. člen ZDR-1). Ker gre za sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, zanj veljajo smiselno enaka pravila kot za pogodbo o zaposlitvi in je tako potrebno pri roku za vložitev tožbe na razveljavitev sporazuma poleg tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 smiselno upoštevati tudi 16. člen ZDR-1, po katerem pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti.

9. Glede (prekluzivnega) objektivnega roka za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe o zaposlitvi ima torej ZDR-1 drugačno določbo, kot velja za civilne pogodbe po 99. členu OZ, da pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. Četudi se sporazum po vsebini izpodbija zaradi napake volje, torej na podlagi 45. člena OZ, to še ne pomeni, da je tudi glede roka za sodno varstvo treba uporabiti OZ, ne pa ZDR-1. Prav tako prekluzivni rok v trajanju 30 dni ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva, saj ne gre za pretirano kratek določen rok.

10. V tožnikovem primeru je 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči od dneva sklenitve sporazuma 18. 3. 2015, zato je sodišče prve stopnje tožbo, vloženo šele 26. 8. 2015, pravilno zavrglo kot prepozno (prvi odstavek 274. člena ZPP).

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje pritožbene stroške (154., 165. člen ZPP).