Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1662/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1662.2016 AI generated

Appeal dismissed; personal service required only when client lacks a representative under ZPP 137 vs 142.

Case Number VSL sklep II Cp 1662/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of a motion for retrial. The plaintiff argued that the second-instance judgment was improperly served non-personally, claiming this violated her right to legal representation and access to court under Article 394(2) of the Civil Procedure Act. The court ruled that personal service is mandatory only when a party lacks a legal representative; since the plaintiff had a lawyer, service under Article 137 was correct, and the missed deadline for filing the appeal could not be cured.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 137. člen; ZPP 142. člen: Personal service of court documents is required only when a party lacks a legal representative; otherwise, service via the representative under Article 137 is sufficient, and failure to meet subsequent deadlines cannot be remedied by retrial.

Keywords

AI generated
personal service of documents legal representative motion for retrial Civil Procedure Act missed deadline access to court appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
Article 394(2) of the Civil Procedure Act
Article 137 of the Civil Procedure Act
Article 142 of the Civil Procedure Act
Article 365(2) of the Civil Procedure Act

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar ima stranka pooblaščenca, vroča sodišče sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in dovoli predlagano obnovo ter odredi ponovno vročanje drugostopenjske odločbe. V pritožbi tožnica navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče vročitev sodbe sodišča druge stopnje izvedlo neosebno, kar je tožnica izvedela 28. 10. 2005, ko je prejela sklep Vrhovnega sodišča II Dor 191/2015. V nadaljevanju pritožbe navaja, da je njen odvetnik Z. K. sklep dejansko prejel 4. 5. 2015, medtem ko je po opravljeni navadni vročitvi bila puščena v njegov poštni predal 38. 4. 2015, čeprav bi morala biti opravljena osebna vročitev in bi bilo potrebno obnoviti postopek po prvem odstavku 2. točke 394. člena ZPP, sicer postopka zaradi vložitve izrednih pravnih sredstev ni mogoče obnoviti. Tožnica navaja, da ne razume, kako sodišče prve stopnje zaključi, da razlog, ki ga navaja tožnica, ni zakoniti razlog za obnovo postopka, saj v določilih ZPP piše čisto nekaj drugega in očita sodišču prve stopnje, da ne želi uporabiti določil 142. člena ZPP in krši tožničino pravico do pravnega sredstva in dostopa do sodišča.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica uveljavlja obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. V takem primeru je obnova dovoljena le, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja in ji ni bila dana možnost obravnavanja. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan. Odločba sodišča prve stopnje je bila vročena pravilno v skladu z določbami ZPP, kar izhaja iz povratnice na list. št. 181). Kadar ima stranka pooblaščenca, sodišče vroča sodna pisanja po določbi 137. člena ZPP in ne po določbah 142. člena ZPP, ki določajo osebno vročitev stranki. Osebna vročitev v konkretnem primeru ne pride v poštev, tako da je sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka pravilno zavrglo. Stranka, ki je zamudila rok za vložitev izrednega pravnega sredstva ne more zahtevati ponovne vročitve odločbe, zoper katero je vložila izredno pravno sredstvo, saj je pravilnost vročitve in štetje roka za vložitev dopustnosti revizije presodilo že revizijsko sodišče. Nestrinjanje z odločitvijo revizijskega sodišča ne more biti razlog za obnovo postopka iz 2. točke 394. člena ZPP.

5. Na ostale pritožbene trditve, ki za odločitev niso pravno pomembne, pritožbeno sodišče zaradi tega ne odgovarja.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP).