Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSL sklep Cpg 544/94 ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.544.94 AI generated

VSL sklep Cpg 544/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep Cpg 544/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Pritožba se (kot neutemeljena) zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep Cpg 544/94 · Višje sodišče v Ljubljani: Zoper navedeni sklep se je smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določila 267. čl. Zakona o izvršilnem postopku) pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlagani začasni odredbi oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Keywords

AI generated
assignment to provisional status interim employment provisional cover provisional divorce measures systemic flaws right of pre-lease
AI generated
VSL sklep IV Cp 2045/2015
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe in odločilo, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka.
VSL sklep I Cp 4041/2011
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve ½ stanovanja, ki je predmet tožbenega zahtevka.
VSL Sklep I Cpg 19/2021
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev lastnega poslovnega deleža in se to prepoved vpiše v sodni register. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču zadevo v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen in ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Da bi lahko sodišče ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, bi moralo najprej s stopnjo verjetnosti zaključiti, da pravočasnost vložitve tožbe ni izkazana. Do tega se izrecno sodišče prve stopnje ni opredelilo, čeprav je moč na to sklepati. Predvsem pa ni pojasnilo, zakaj meni, da pravočasnost tožbe ni izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti oziroma zakaj sodišče kot verjetno ocenjuje, da je tožba vložena prepozno. Tožba je bila vložena znotraj objektivnega roka treh let od vpisa. Iz tožbe in predloga za zavarovanje izhaja, da tožeča stranka razlog ničnosti črpa iz dejstva, da naj bi bila pogodba med toženo stranko in tretjim (družba M. d. o. o.) odpovedana. Gre za pogodbeno razmerje med toženo stranko in tretjo osebo ter dopisovanje (odpoved pogodbe), v katerega tožeča stranka ni bila vključena, zato je moč s stopnjo verjetnosti zaključiti, da zanj ni vedela. Kdaj točno je za to izvedela, tožeča stranka res ni izrecno zatrjevala, vendar to ne omogoča zaključka sodišča, da je za to izvedela več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe. Kvečjemu obratno. Neraziskano vprašanje same pravočasnosti tožbe v procesu ugotavljanja verjetnosti obstoja terjatve nujno prevzame podredno vlogo. Drugače bi bilo le v primeru, če bi že iz stanja spisa izhajalo, da je tožba vložena prepozno. V tem delu pa je sklep neobrazložen.
VSL sklep III Cp 1903/99
Appeal dismissed; creditor must prove specific debtor conduct showing intent to hinder enforcement for interim order.
VSL sklep II Cp 1585/2014
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve določenega skupnega premoženja udeležencev postopka.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se (kot neutemeljena) zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Z začasno odredbo se lahko zavaruje le dajatveni zahtevek. Oblikovalna sodba namreč učinkuje že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitveni pa je edini namen civilnega procesa ugotovitev spornega pravnega razmerja, ne pa tudi realizacija zahtevka. Zahtevka na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register ni mogoče zavarovati z začasno odredbo. Njen predlagatelj ni namreč v posledici ničnost uveljavljal, niti zatrjeval zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih (pridobljenih) družbenih sredstev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved odtujitve poslovnih deležev, ki jih imajo podjetja v sistemu I. d.d.

Zoper navedeni sklep se je smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava (v konkretnem primeru določila 267. čl. Zakona o izvršilnem postopku) pritožila tožeča stranka. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlagani začasni odredbi oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v predmetni zadevi na podlagi 71. a čl. Zakona o postopku za vpis v sodni register (Ur.l. SFRJ št. 13/83 in 17/90) vložila tožbo na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (primerjaj 41. čl. Zakona o sodnem registru: Ur.l. RS št. 13/94), v kateri je hkrati zahtevala tudi izbris ničnega vpisa. S tem v zvezi je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je drugi zahtevek brezpredmeten, saj registrsko sodišče na podlagi 4. odst. 72. čl. ZPVSR na podlagi pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu ničnega vpisa (primerjaj 1. odst. 42. čl. ZSR).

Tožeča stranka je v zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register (in izbrisa ničnega vpisa) predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve poslovnih deležev, ki jih imajo podjetja v sistemu I. d.d. S tem v zvezi je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da je z začasno odredbo mogoče zavarovati le dajatveni zahtevek, ne pa tudi ugotovitvenega (oz. oblikovalnega).

Oblikovalne sodbe namreč učinkujejo že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitvenih pa je edini namen civilnega procesa le ugotavljanje spornega pravnega razmerja (v konkretnem primeru ničnosti vpisa v sodni register), ne pa tudi realizacija zahtevkov.

3. odst. 51. čl. Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) določa, da so vsi izvedeni neodplačni prenosi družbenih sredstev iz enega podjetja na druge pravne osebe nični. Vendar pa je bilo s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 15.7.1993 izvrševanje navedene zakonske določbe zadržano do sprejetja končne odločitve (glej Ur.l. RS št.

43/93-1736). Posledica začasnega zadržanja izvrševanja 3. odst. 51. čl. ZLPP pa ni izključila uporabe drugih institutov pravnega reda, s katerimi je mogoče zahtevati ugotovitev ničnosti (ali izpodbijati tiste brezplačne prenose oz. odtujitve družbenih sredstev, ki so bili izvršeni v nasprotju z zakonom).

Posledica ugotovljene ničnosti je zahtevek na vrnitev tistega, kar je nasprotna stranka na podlagi ničnega pravnega posla prejela (primerjaj 1. odst. 104. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Vendar pa tožeča stranka takšnega zahtevka (tj. zahtevka na vrnitev brezplačno pridobljenih družbenih sredstev) ni uveljavljala, niti ga ni določno zatrjevala. Če bi ga namreč zatrjevala, pa ga ne bi hkrati tudi uveljavljala, bi sodišče (če bi bili podani pogoji iz 267. čl. ZIP) lahko izdalo predlagano začasno odredbo, seveda pod pogojem, da bi tožeča stranka v sodno določenem roku postavila ustrezen zahtevek (na vrnitev brezplačno pridobljenih sredstev), s katerim bi izdano odredbo opravičila (glej 1. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku in 1. odst. 272. čl. ZIP).

Ker tožeča stranka (kot povedano) ni zatrjevala zahtevka na vrnitev neodplačno prenešenih družbenih sredstev, je prvostopno sodišče v okviru postavljenega trditvenega (in dokaznega) bremena pravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlagano začasno odredbo kot neutemeljeno zavrnilo. Zato je drugostopno sodišče na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP (v zvezi s 14. čl. ZIP) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.