Appeal dismissed; temporary order validity ends when full claim matures, not upon partial payment.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Plačilo zapadle terjatve ne more predstavljati pravno priznane težko nadomestljive škode.

Taka pravno priznana ogroženost lahko obstaja le do takrat, ko celotna terjatev upnika do dolžnika zapade v plačilo, torej do 17. 7. 2015. Ker je torej s tem datumom odpadla podlaga za izdajo začasne odredbe, ki je v težko nadomestljivi škodi, je sodišče prve stopnje pravilno omejilo veljavnost izdane začasne odredbe na zapadlost celotne terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) ugovoru delno ugodilo in v izreku sklepa z dne 6. 5. 2015 točko I.4. spremenilo tako, da se glasi: "4. Ta začasna odredba se izvrši nemudoma, ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, začasna odredba pa velja, pod pogojem, da bo opravičena, do 17. 7. 2015.", (II.) v preostalem delu je ugovor zavrnilo in (III.) odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor v celoti zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasil.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep, pri čemer je priglasil tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik zmotno meni, da je sodišče prve stopnje odločilo, da mora upnik do 17. 7. 2015 opravičiti izdano začasno odredbo. Iz izpodbijanega sklepa smiselno izhaja le, da se izdana začasna odredba (začasno) opraviči s pravočasno vložitvijo tožbe, sicer bo že prej prenehala njena veljavnost. Na vsak način pa veljavnost preneha z zapadlostjo v plačilo celotne terjatve (ki niti ni sporna, sporne so le izvršnice), saj s tem preneha izkazanost predpostavke nastanka težko nadomestljive škode. Plačilo zapadle terjatve pa ne more predstavljati pravno priznane težko nadomestljive škode.

6. Nadalje je upnik v pritožbi navedel še, da je odločitev sodišča prve stopnje pravno gledano povsem neutemeljena, ker ničnih izvršnic nikoli ni dopustno predložiti v realizacijo, zato tudi začasne odredbe ni dopustno omejiti na določen čas, saj bi sicer upnik lahko izvršnice ponovno predložil v realizacijo.

7. Izpodbijani sklep temelji na dejstvu, ki ga navaja tudi upnik, da z dnem 17. 7. 2015 zapadejo v plačilo vse terjatve, za katere so bile izdane izvršnice. Težko nadomestljiva škoda pa temelji na trditvah, da bi bilo s predčasnim izplačilom dolžnika ogroženo poslovanje upnika in onemogočeno izpolnjevanje obveznosti do drugih upnikov, s katerimi je bil dosežen dogovor o obročnem plačilu, in izplačilo tekočih stroškov. To pa pomeni, da taka pravno priznana ogroženost lahko obstaja le do takrat, ko celotna terjatev upnika do dolžnika zapade v plačilo, torej do 17. 7. 2015. Ker je torej s tem datumom odpadla podlaga za izdajo začasne odredbe, ki je v težko nadomestljivi škodi, je sodišče prve stopnje pravilno omejilo veljavnost izdane začasne odredbe na zapadlost celotne terjatve. Pri tem je sodišče prve stopnje upoštevalo trditveno podlago, ki jo je podal upnik, razširitev trditvene podlage v pritožbi pa ni dopustna. Dejstva, ki ga je sicer sodišče prve stopnje navedlo v sklepu o zavarovanju z dne 6. 5. 2015, da terjatve po unovčenju ne bo več mogoče uveljaviti, namreč upnik v svojem predlogu ali v odgovoru na ugovor sploh ni navedel.

8. Izpodbijani sklep je tako pravilen, zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ). Odgovor na pritožbo pa ni prispeval k odločitvi višjega sodišča, zato bo tudi dolžnik moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ).