Appeal dismissed; personal bankruptcy proceedings validly initiated based on insolvency and joint liability.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.

Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 17) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom A. A. (1. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. s. p., matična št. ... (3. točka izreka). Odredilo je, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 61,00 EUR za objave in 1.183,75 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika (4. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo (red. št. 22) iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, ker je ugotovilo, da je upnica banka X. d. d. procesno legitimirana za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja ter da je dolžnik insolventen.

5. Po določbi prvega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben (prezadolžen). Prezadolženost pomeni, da je vrednost pasive višja od vrednosti aktive. To pa je takrat, kadar vse premoženje, ki ga ima dolžnik, ne zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. Za začetek postopka osebnega stečaja zadošča nastop enega od obeh položajev, to je ali nastop trajnejše nelikvidnosti, ali nastop prezadolženosti. Zato se dolžnik, ki je nelikviden, začetku stečajnega postopka ne more upreti z dokazovanjem, da ni prezadolžen.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikovi pokojninski prejemki tudi v trikratniku dvomesečnih prejemkov (približno 3.000,00 EUR), ne dosegajo vrednosti izkazane terjatve (73.755,41EUR), ki jo v glavnici dolguje upniku, ter da za več kot dva meseca zamuja s plačilom te terjatve, ki je zapadla že 27. 12. 2007. Zaključilo je, da je izkazana domneva trajnejše nelikvidnosti dolžnika iz prvega alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

7. Pritožnik navedenega zaključka ne izpodbija. Trdi le, da ima premoženje večje vrednosti, kot znaša njegov dolg do upnice. Ker gre za dejstva, ki niso odločilna za presojo dolžnikove TRAJNEJŠE NELIKVIDNOSTI (temveč bi bila odločilna za presojo njegove dolgoročne plačilne sposobnosti), pritožnik z njimi ne more uspeti. Zato sodišču tudi ni bilo potrebno izvajati dokazov v tej smeri.

8. Trditev, da terjatev do upnice, ki je priznana, ni tako visoka, da bi bil dolžnik insolventen, pa pritožnik ne konkretizira.

9. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določbe 395. člena Obligacijskega zakonika pravilno pojasnilo, da dolžnikova solidarna obveznost pomeni, da dolžnik odgovarja za celotno obveznost do upnice. Zato za presojo utemeljenosti upnikovega predloga ni pomembno, kakšno premoženje ima žena dolžnika. Tudi dejstvi, da je za poplačilo upničine terjatve že v teku izvršilni postopek ter da ima upnica terjatev ustrezno zavarovano, nista ovira za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, kot to zmotno meni pritožnik.

10. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo dolžnikovo pravico do izjave. V 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da je dolžnika pravilno povabilo na narok, da se je ta opravičil in da je narok opravilo zato, ker se je dolžnik skliceval na bolezen, zdravniškega potrdila, ki bi pojasnilo njegovo stanje, pa ni predložil. Zato je pravilno ravnalo, ko je narok izvedlo v dolžnikovi odsotnosti.

11. Pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašel dolžnik. Vendar pa le-ta na presojo utemeljenosti upničinega predloga za začetek postopka osebnega stečaja nad njim ne more vplivati.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).