Court dismisses appeal against release from compulsory psychiatric care due to improved patient condition.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pridržano osebo A. A. odpustilo iz oddelka pod posebnim nadzorom.

2. Zoper sklep je psihiatrična bolnišnica ..., v kateri je bil pridržan, vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da je nadaljnje pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom dopustno. Navaja, da je sodišče prve stopnje v postopku Pr 138/2016 pridržani osebi postavilo rok pridržanja do 20. 9. 2016. Zdravniki ocenjujejo, da se je bolezen pridržanega medtem sicer nekoliko ublažila, da pa njegova presoja realnosti ostaja hudo motena. Predvsem je njegov uvid v bolezen praktično odsoten. Utemeljeno sklepajo, da je glede na dosedanje izkušnje z osebo, ponovno ogrožanje življenja z njegove strani samo vprašanje časa. V tem postopku (Pr 147/2016) sodni izvedenec psihiatrične stroke ugotavlja pacientovo nekritičnost do psihopatalogije, meni pa, da ni zaznati hudega ogrožanja zdravja in življenja. Izvedenec povzema tudi njegovo izjavo, da bi, če bi bilo potrebno, obiskoval psihiatrično ambulanto in jemal ustrezno terapijo. Izpostavljajo, da od zaključka prve hospitalizacije 7. 10. 2010, pa do vložitve pritožbe, pridržani ni nikoli prišel na naročen ambulantni kontrolni pregled, domnevajo pa tudi, da je doslej vedno samovoljno opustil priporočeno zdravljenje z zdravili. Pri pridržani osebi gre za težko duševno bolezen, ki povzroča hudo prizadetost njenega stika z realnostjo, zaradi česar resno ogroža svoje življenje (pa tudi življenje drugih udeležencev v cestnem prometu), njeno psihično stanje pa se med dosedanjo neprostovoljno hospitalizacijo ni v celoti popravilo. Redno ambulantno zdravljenje z depo obliko antipsihotika bi lahko bistveno zmanjšalo nevarnost. Le z daljšim zdravljenjem v bolnišnici bi morebiti pridržani pridobil uvid v bolezen, s čimer bi bili vzroki za njegovo ogrožanje sebe in drugih odpravljeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. A. A. je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici Pr 138/2016 z dne 25. 8. 2016 že odrejeno pridržanje v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve v nujnih primerih in sicer v Psihiatrični bolnišnici ..., do 20. 9. 2016. V skladu z določbo 70. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je direktor psihiatrične bolnišnice predlagal sodišču, da se zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom podaljša. Po neprerekanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, je bil predlog vložen prepozno, sodišče pa je predlog, kot je pojasnilo, v izogib zavlačevanju postopka, štelo kot nov predlog in postopek nadaljevalo po določbah sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih.

5. Oseba je lahko po 53. členu ZDZdr sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve le, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico. Po prvem odstavku 39. člena ZDZdr pa je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim – če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in – če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. V konkretnem primeru ni sporno, da pridržani izkazuje duševno motnjo, vendar pa je izvedenec psihiatrične stroke v svojem mnenju ugotovil, da je v času zadnjega pridržanja prišlo do takšnega izboljšanja njegovega stanja, da (več) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, ne ogroža huje svojega zdravja ali zdravja drugih, niti ne povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim. Ker je za ugotovitev zgoraj navedenih pogojev nujno potrebno strokovno znanje s katerim sodišče ne razpolaga, ZDZdr predvideva obvezen pregled osebe po izvedencu in podajo njegovega mnenja o njenem zdravstvenem stanju (peti odstavek 62. člena ZDZdr). Sodišče je v zadevi izvedlo narok in se o stanju pridržane osebe tudi osebno prepričalo in ocenilo, da ni razloga za dvom v takšno mnenje izvedenca. Bistvenega dvoma v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ni (več) pogojev za pridržanje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržanega, upoštevaje mnenje izvedenca, strokovnjaka na svojem področju, tudi pritožba ne izkaže, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).