Appeal allowed; first-instance court erred by deciding without a hearing when a party requested one.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v izpodbijanem delu (III. in IV. točki izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru, ko je dejansko stanje sporno, ena od strank pa je izvedbo naroka zahtevala, pogojev za odločanje brez naroka ni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je zaradi plačila 1.300,00 EUR postopek v tem obsegu ustavilo (I. točka izreka), odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zamudne obresti od zneska 1.300,00 EUR za čas od 23.11.2014 do 10.12.2014 (II. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za plačilo 252,54 EUR z zamudnimi obrestmi in za plačilo zamudnih obresti od zneska 1.300,00 EUR z čas od 3.10.2014 do 22.11.2014 (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 247,85 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del in posledično zoper stroškovni del odločitve se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku, vključno s stroškovnim zahtevkom, ugodeno. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Ne soglaša z ugotovitvijo, da ni predlagala izvedbe naroka. Pravočasno je predlagala, da se narok izvede. Navaja, da je pri vložitvi tožbe upoštevala sklenjeno izvensodno poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala plačati 1.300,00 EUR odškodnine in 252,54 EUR stroškov. Tožena stranka je tožnici dne 8.9.2014 ponudila plačilo odškodnine 1.300,00 EUR ter 252,54 EUR stroškov zastopanja. Tožnica je ponudbo zavrnila 17.9.2014, tožena stranka pa je 26.9.2014 sporočila, da vztraja pri dani ponudbi, kar pomeni, da je tožnica ponovno imela na razpolago 15-dnevni rok za sprejem ponudbe. V okviru danega roka je tožnica 2.10.1014 podpisano poravnavo in račun za zastopanje poslala toženi stranki. Iz računa je razvidno, da se nanaša na sklenjeno poravnavo. Tožnica je odgovor na ponudbo tožene stranke podala dne 17.9.2014. Iz vsebine tega odgovora in odgovora tožene stranke z dne 24.9.2014, da vztraja pri dani ponudbi, je jasno, da je tožena stranka dala svojo ponudbo, ki jo je tožnica v ponujenem roku sprejela. Opozarja na navedbo v dopisu z dne 24.9.2014, da poravnalna ponudba še velja. Če bi tožena stranka štela, da ne velja več, bi to morala navesti. Takšno ponudbo je tožnica v roku 15 dni po prejemu toženkinega obvestila, da vztraja pri ponudbi, dne 1.10.104 sprejela in jo dne 2.10.2014 poslala toženi stranki. Ker je bila izvensodna poravnava med strankama sklenjena, bi jo tožena stranka morala izpolniti. Vztraja, da je tudi zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne 3.10.2014 dalje utemeljen. Tožena stranka je bila z obsegom škode seznanjena prej kot v 14. dneh od prejema zahtevka. Pri odločanju bi moral biti uporabljen 943. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) in ne 20.a čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti iz poravnave, ki naj bi jo pravdni stranki sklenili zaradi ureditve razmerja, nastalega zaradi nastopa zavarovalnega primera iz obveznega avtomobilskega zavarovanja za škodo, povzročeno tretjim (dokaz A4). Tožnica (oškodovanka) je na toženo stranko naslovila odškodninski zahtevek, tožena stranka (zavarovalnica) ji je poslala ponudbo za ureditev nastalega razmerja, v kateri je navedla, da jo ponudba zavezuje 15 dni od njene vročitve. Pred sodiščem prve stopnje je bilo sporno, ali je tožnica ponudbo sprejela in ali jo je sprejela v roku, ki ga je tožena stranka določila za sprejem ponudbe; torej, ali je bila pogodba o ureditvi razmerja, ki je nastalo zaradi nastopa zavarovalnega primera, sklenjena. Ker se s tožbo zahteva izpolnitev pogodbe, je dejstvo sklenitve pogodbe pravno odločilno dejstvo.

5. O sporu je odločeno po postopku v sporu majhne vrednosti, brez razpisa naroka. V 6. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo, da o spornih dejstvih lahko odloči na podlagi navedb pravdnih strank in predloženih listinskih dokazov, brez razpis naroka. Navedlo je, da je tožena stranka predlagala odločanje brez naroka, kar je točno. V nasprotju s spisovnimi podatki pa je navedlo, da tožeča stranka izvedbe naroka ni predlagala. Tožeča stranka je izvedbo naroka za glavno obravnavo predlagala v II. točki vloge z dne 23.12.2014.

6. V primeru, ko je dejansko stanje sporno, ena od strank pa je izvedbo naroka zahtevala, pogojev za odločanje brez naroka ni. Sodišče prve stopnje, ki glavne obravnave ni izvedlo, je kršilo 10. točko drugega odstavka 339. čl. ZPP. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti, zato je prvostopenjsko odločitev v izpodbijanem delu treba razveljaviti (354. čl. ZPP).

7. V ponovljenem postopku mora sodišče izvesti glavno obravnavo in o stvari odločiti na osnovi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. čl. ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a čl. ZPP.