Appeal dismissed; executor's bank withdrawal without testamentary authorization does not transfer ownership.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance decision to suspend the inheritance proceedings and direct the executor to file a claim. The executor admitted transferring 57,000 EUR from the deceased's account to her foreign personal account shortly before death, relying only on a bank authorization. The court held that such a bank mandate does not constitute the legal transfer of ownership or the deceased's intent to gift the funds, placing the burden of proof on the executor to justify the withdrawal.
Legislator headnote
AI generatedZD 210. člen; ZPP 213. člen: A bank authorization for an executor to withdraw funds from a decedent's account does not automatically transfer ownership to the executor; the burden of proving a valid legal basis for the transfer lies with the executor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo (I. točka izreka), A. A. in B. B. napotilo na pravdo, da zoper C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. vložita tožbo na ugotovitev, da v zapuščino ne sodi znesek 57.000,00 EUR, ki ga je z računa zapustnice pri Banki d.d. ... dvignila pooblaščenka A. A. in znesek prenesla na svoj račun v tujini (II. točka izreka). Določilo je rok, v katerem morata vložiti tožbo ter ju opozorilo na posledice, če tožbe v postavljenem roku ne bosta vložili (III. točka izreka). Zapuščinski postopek je prekinilo za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka (IV. točka izreka).
2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZPP pritožuje dedinja A. A., s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi oziroma podrejeno, da ga spremeni tako, da bodo na vložitev tožbe napoteni dediči, ki zatrjujejo, da znesek 57.000,00 EUR sodi v zapuščino po pokojni ... Navaja, da je z izpodbijanim sklepom zapuščinsko sodišče poseglo v pravne posle, torej v razpolaganje zapustnice pred nastopom njene smrti, do česar pa nima pravice. Lastninska pravica na denarju se prenese s samo izročitvijo, kar nakazilo denarja z enega računa na drugega vsekakor je. S tem, ko je prvo sodišče napotilo na vložitev tožbe dedinji, ki zatrjujeta, da neko premoženej ne sodi v zapuščino, ju je zavezalo, da morata dokazovati neko negativno dejstvo, čeprav negativnih dejstev ni mogoče dokazovati. Na podlagi drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika se domneva, da je lastnik premičnine in denarja tisti, ki ga ima v posesti.
3. Na pritožbo je odgovoril dedič D. D. in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZPP pa sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
6. Ker je bilo med dediči sporno vprašanje, ali v zapuščino sodi tudi znesek 57.000,00 EUR, je odločitev prvega sodišča v zvezi s prekinitvijo zapuščinskega postopka materialnopravno pravilna.
7. Sodišče torej napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. V konkretnem primeru iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne prereka, izhaja, da je imela zapustnica na svojem osebnem računu pri Banki … dne 10. 5. 2013 znesek 60.518,88 EUR. Pooblaščenka na navedenem računu je dne 10. 5. 2013 postala A. A. Dne 13. 5. 2013 je bil znesek 57.000,00 EUR s strani pooblaščenke A. A. z osebnega računa zapustnice dvignjen in prenakazan na osebni račun pooblaščenke v tujini.
8. Ni torej sporno, da je prenos sredstev iz pokojničinega računa opravila A. A., in sicer le dva meseca in pol pred smrtjo zapustnice. Zapustnica je z bančnim pooblastilom res pooblastila pritožnico za dvigovanje denarja z njenega osebnega računa, vendar pa dvig denarnih sredstev z računa zapustnice po pooblaščenki in prenos na svoj račun samo po sebi še ne pomeni spremembe lastništva teh denarnih sredstev, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, niti samo po sebi ne pomeni izročitve denarja. Lastninska pravica na premičnini se namreč pridobi s sklenitvijo pravnega posla in z izročitvijo stvari v posest pridobitelja.
9. Ker pritožnica ni zatrjevala pravne podlage, ki bi jo opravičevala za prenos denarnih sredstev z zapustničinega računa na njen osebni račun v tujini, ob nesporni ugotovitvi, da je kot pooblaščenka prenakazala denar z računa pokojnice na svoj osebni račun v tujini, je trditveno in dokazno breme podlage za navedeni prenos prešlo na pritožnico, in ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarjem še ne pomeni izraza volje zapustnice, da svoja denarna sredstva prenese v last pooblaščenke, se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da na pot pravde napoti pritožnico.
10. Z izpodbijanim sklepom je torej sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 163. členom ZD).