Appeal dismissed; plaintiff must pay costs for delayed withdrawal after learning of inheritance transfer.

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker do delnega umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka drugo in tretje toženca, niti ne nemudoma po tem, ko je tožnica izvedela, da zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko zoper ostala toženca nima več zahtevka, je dolžna slednjima povrniti stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek zoper drugo in tretjo toženo stranko. Tožnici je naložilo, da je dolžna drugi in tretji toženi strani povrniti pravdne stroške, vsaki v znesku 1.820,85 €, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep o odmeri pravdnih stroškov vlaga pritožbo tožnica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni ter odloči, da druga in tretja tožena stranka sami krijeta svoje stroške postopka. Navaja, da je sodišče zaradi smrti A. A. zoper slednjega postopek ustavilo, nato pa po uradni dolžnosti pribavilo sklep o dedovanju in s sklepom z dne 22. 6. 2015 nadaljevalo postopek zoper drugo in tretje toženo stranko. Tožnica je tožbo zoper navedena toženca umaknila nemudoma po tem, ko je izvedela, da zoper njiju nima več zahtevka, ker sta prenesla svoj delež na prvo toženo stranko. To dejstvo je tožnica navajala na glavni obravnavi 20. 1. 2016, toženca pa ga nista prerekala. Zato nimata pravice do povrnitve pravdnih stroškov. Njuni stroški so bili tudi nepotrebni, saj bi lahko svoj pravni položaj zaščitila s pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka, ne da bi se spustila v pravdo. Sklicuje se na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1089/2015 in navaja, da je tožbo umaknila nemudoma po tem, ko ji je bil vročen sklep o dedovanju, iz katerega je lahko ugotovila pravno relevantna dejstva. Drugi toženec in tretja toženka ob vročitvi sklepa o nadaljevanju postopka nista vložila pritožbe, v spis tudi nista vložila sklepa o dedovanju, zato sta ravnala nepošteno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zavajajoče so navedbe pritožnice, da je tožbo umaknila nemudoma po tem, ko je izvedela, da nima več zahtevka zoper drugega toženca in tretjo toženko zaradi prenosa dednega deleža na prvo toženko. Sodišče prve stopnje je namreč že v sklepu o nadaljevanju zaradi smrti A. A. prekinjenega postopka zapisalo, da je pridobilo sklep o dedovanju III D 2084/2014 z dne 10. 4. 2015, iz katerega izhaja, da sta drugi toženec in tretja toženka dedni delež odstopila prvi toženki. Omenjeni sklep je tožnica prejela 26. 6. 2015 in je takrat torej že bila seznanjena z okoliščinami glede delitve zapuščine v zapuščinskem postopku, prav tako je bila seznanjena, da se v spisu nahaja sklep o dedovanju, ki bi ga v primeru dvoma o pravno relevantnih dejstvih glede lastništva nepremičnine lahko vpogledala. Kljub temu je tožbo umaknila šele na prvem naroku 20. 1. 2016 po pozivu sodišča. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da bi drugi toženec in tretja toženka s pritožbo zoper sklep o nadaljevanju lahko preprečila nadaljevanje postopka in zaščitila svoj pravni položaj, saj je bil sklep o nadaljevanju pravilen, ker sta dediča sprejela zapuščino in jo le odstopila sodedinji, torej se dedovanju nista odpovedala.

5. Zadeva ni primerljiva z dejanskim stanjem, obravnavanim v odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1089/2015, saj tožencema ni mogoče očitati zavajajočega ravnanja, tožnica pa bi se stroškom postopka lahko izognila, če bi tožbo umaknila po prejemu sklepa o nadaljevanju postopka.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.