Appeal dismissed; agency must check denationalization claims before granting privatization registration consent.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis.

ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Registrsko sodišče je pri subjektu vpisa vpisalo spremembe in dopolnitve podatkov, do katerih je prišlo z lastninskim preoblikovanjem podjetja v delniško družbo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila M. P. Navedla je, da je sodišču še pred dovolitvijo vpisa posledic lastninskega preoblikovanja, dne 10.5.1994, podala zahtevek za izločitev oziroma prepoved vpisa registracije v delu, ki se nanaša na poslovni prostor v Ljubljani, za katerega ima (še nepravnomočno) odločbo o denacionalizaciji. S tem poslovnim prostorom zato podjetje ne bi smelo razpolagati, kar bi moralo sodišče vpisati v sodni register, kot je denacionalizacijska upravičenka tudi še pravočasno predlagala, a sodišče tega ni upoštevalo.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je odgovoril, da pritožba ni utemeljena in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je s predlogom za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja zahteval vpis vseh podatkov skladno z določbo 98. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS 20/94, v nadaljevanju Uredba). Predlogu je priložil vse priloge, predpisane v 99. členu Uredbe. Med prilogami je posebej pomembno soglasje Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija). To soglasje je rezultat preizkusa celotnega postopka lastninskega preoblikovanja do vpisa v sodni register. V tem postopku je morala Agencija v skladu z Uredbo o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur.l. RS 13/93, 45/93, 55/93 in 43/94) preizkusiti tudi, ali je bil postopek pred pričetkom lastninskega programa pri predlagatelju opravljen v skladu s predpisi. Po 9. členu te Uredbe mora namreč podjetje opisati in z dokumentacijo utemeljiti vse potrebne postopke pred pričetkom lastninskega preoblikovanja, ki se med drugim nanašajo tudi na zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev (torej denacionalizacijskih upravičencev) v procesu lastninskega preoblikovanja v skladu z zakonom. Agencija je bila v postopku izdaje soglasja seznanjena z zahtevo M. P. v zvezi s spornim poslovnim prostorom, kar sledi zlasti iz njene odločbe z dne 16.6.1994, potrjene z odločbo Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 29.7.1994, s katero je bil zavrnjen predlog M. P. za obnovo postopka za izdajo soglasja predlagatelju za vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Iz soglasja, ki ga je predlagatelju dala Agencija, torej sledi, da predlagatelj izpolnjuje vse pogoje za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register. Že iz teh razlogov je izpodbijani sklep registrskega sodišča pravilen in zakonit.

Sicer pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS 55/92, 7/93 in 31/93, v nadaljevanju ZLPP) v določbah 9. do 16. člena na poseben način ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja bivših lastnikov in njihovih dedičev v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih v skladu s predpisi o denacionalizaciji upravičenci vlagajo do podjetij, ki se lastninsko preoblikujejo. Po določbah 10. in 11. člena ZLPP so morali upravičenci za zavarovanje svojih zahtevkov pri organu, ki je na prvi stopnji pristojen za odločanje o vračanju premoženja, najkasneje do 7.6.1993 vložiti predlog za izdajo začasne odredbe. Posledica opustitve takega predloga je po določbi 2. odst.

15. člena ZLPP v tem, da se podjetje lahko lastninsko preoblikuje v skladu z zakonom tudi na stvareh ali lastninskem deležu, na katerih bi sicer obstajal zahtevek na vrnitev, denacionalizacijskemu upravičencu pa pripada le odškodnina v obliki obveznic Odškodninskega sklada Republike Slovenije ali delnic v lasti Republike Slovenije.

Ravno možnost predpisovanja takih omejitev za uveljavljanje upravičenj do denacionalizacije v postopkih privatizacije podjetij je predvidel že Zakon o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/91 in 31/93, v nadaljevanju ZDEN) v 41. členu, tako da je ZLPP glede tega specialni predpis in ni v nasprotju z ZDEN. Nesporno je, da M. P. kot dedinja upravičenca do denacionalizacije do 7.6.1993 ni vložila predloga za izdajo začasne odredbe po 10. členu ZLPP. S tem je izgubila pravico zahtevati vrnitev poslovnega prostora v naravi in ji ostane le zahtevek za odškodnino v obliki omenjenih obveznic ali delnic.

V postopku lastninskega preoblikovanja je torej lahko zastoj zaradi varstva zahtevka denacionalizacijskega upravičenca po 25.11.1992, ko je začel veljati ZLPP, povzročil le pravočasno vložen predlog za izdajo začasne odredbe po 10. in 11. členu tega zakona. Na postopek lastninskega preoblikovanja, vključno s postopkom za vpis posledic v sodni register, ni mogel imeti nobenega vpliva "zahtevek za izločitev vpisa dela registracije olastninjenja podjetja", kakršnega je dne 9.5.1994 pri registrskem sodišču vložila M. P. Na odločitev o vpisu pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register ne more vplivati niti odločba pristojnega upravnega organa o denacionalizaciji spornega poslovnega prostora, na katero se sklicuje pritožnica. Sklep registrskega sodišča je sodna odločba, na katero vsebina upravne odločbe o denacionalizaciji ne more imeti vpliva, že zato ne, ker odločitev o denacionalizacijskem zahtevku v tem primeru ne more vplivati na postopek lastninjenja (moralo bi biti ravno obratno, da bi postopek lastninjenja vplival na odločitev o denacionalizaciji).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je registrsko sodišče pravilno ocenilo, da so podani vsi pogoji za ugoditev zahtevku za vpis v sodni register po 1. odst. 34. člena Zakona o sodnem registru.

Zato je izpodbijani prvostopni sklep pravilen in zakonit in je bilo treba neutemeljeno pritožbo na podlagi določbe 2. točke 39. člena navedenega zakona zavrniti in napadeni sklep potrditi.