Appeal dismissed because the appeal targeted a non-appealable factual finding on remaining enforcement scope.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed because the appellant challenged only the portion of the first-instance decision determining the scope of continued enforcement after a partial stay. The court held that this specific part was merely a factual finding derived from a prior final decision on the main debt, not a new judicial act. Consequently, the court ruled that this segment lacked the legal character of a decision subject to appeal under the relevant procedural laws.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvrševalnih dejanjih; Zakon o pritožbah: Only the portion of a decision that constitutes a new judicial act regarding a previously undecided matter is appealable; factual determinations on the scope of enforcement following a final prior ruling are not appealable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Značaj sodne odločbe oz. sklepa ima le tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo po delnem umiku izvršilnega predloga delno ustavilo. Ostali del odločbe pa po svoji vsebini ni odločitev sodišča, saj je o tem delu izvršilnega predloga sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o izvršbi z dne 14.5.1993 in o tem delu ni moglo ponovno odločati. Zato del odločbe, v kateri je navedeno v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.7.1993 odločilo, da se s sklepom o izvršbi z dne 4.5.1993 dovoljena izvršba delno ustavi in sicer v višini glavnice 29.151,50 SIT tako, da se izvršba nadaljuje še za zamudne obresti od glavnice, izvršilne stroške z zamudnimi obrestmi ter nadaljnje izvršilne stroške z zamudnimi obrestmi.
Dolžnik je vložil pritožbo zoper tisti del (zaradi obresti), s katerim je bilo ugotovljeno, za katere zneske se izvršba nadaljuje.
Pritožba ni dovoljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima značaj sodne odločbe oz. sklepa le tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo po delnem umiku izvršilnega predloga delno ustavilo. Ostali del odločbe pa po svoji vsebini ni odločitev sodišča, saj je o tem delu izvršilnega predloga sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o izvršbi z dne 14.5.1993 in o tem delu ni moglo ponovno odločati. Zato del odločbe, v kateri je navedeno v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. Zato pritožba dolžnika, ki pa izpodbija ravno ta del, ni dopustna. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrglo (1. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). Sicer pa je pritožnik v pritožbi navedel samo takšne razloge, ki bi jih moral navesti že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki pa bi ga moral vložiti v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi z dne 4.5.1993.