Appeal dismissed; joint court jurisdiction determined by employer seat unless self-governance agreement states otherwise.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the case to the Joint Court in Kranj. The plaintiff argued the claim stemmed from a temporary regulation rather than a self-governance agreement, but the court found invoices proved the claim originated from the agreement. Consequently, the court ruled that the Joint Court in Kranj, where the employer is seated, holds exclusive jurisdiction under the relevant judicial law.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 20. člena Zakona o sodiščih združenega dela; Jurisdiction over disputes arising from self-governance agreements is vested in the Joint Court of the employer's seat unless otherwise agreed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Spor je izviral iz samoupravnega sporazuma o začasnem financiranju DSSS, zato je za odločitev o sporu stvarno pristojno sodišče združenega dela. Krajevno pristojno je tisto sodišče združenega dela, na katerega območju je sedež subjekta nasproti kateremu teče postopek, če ni s samoupravnim sporazumom drugače dogovorjeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izreklo, da ni stvarno pristojno za rešitev te zadeve in da bo zadevo odstopilo v reševanje Sodišču združenega dela v Kranju.
Proti sklepu je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Trdi, da izpodbijani sklep ni pravilen. Terjatev tožeče stranke temelji na računu in zato ni pravilen zaključek sodišča, da izvira terjatev iz samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS s področja delovnih razmerij in začasnega financiranja DSSS. Terjatev ne izvira iz prej citiranega sporazuma, ampak iz začasne odredbe, ki je opredelila terjatev tožeče stranke.
Zlasti pa ni pravilna odločitev glede pristojnosti Sodišča združenega dela v Kranju.
Pritožba ni utemeljena.
Zmotno je stališče tožeče stranke, da vtoževana terjatev ne izvira iz Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev TOZD in DSSS s področja delovnih razmerij in začasnem finansiranju DSSS (priloga A3). Iz tožbi priložene fakture (priloga A 2), katere plačilo vtožuje tožeča stranka, izhaja, da je faktura izdana na podlagi prej citiranega samoupravnega sporazuma in sicer za obveznosti tožene stranke za mesec december 1989. Tako ne drži tudi nadaljnja pritožbena trditev, da naj bi bila faktura izdana na podlagi sklepa Sodišča združenega dela v Ljubljani, saj sklep tega sodišča ureja razmerje za čas od 1.1.1990 dalje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. Pravilna je tudi odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje Sodišču združenega dela v Kranju. Odločitev sodišča prve stopnje temelji glede tega na 2. odstavku 20. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SFRJ 38/84 v zvezi s 15. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS 21/86-8/90).
Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).