Court dismisses enforcement costs claim in foreign currency, ruling debt must be declared in bankruptcy first.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court vacated the first-instance judgment ordering the debtor to pay enforcement costs in Yugoslav dinars. The debtor argued the currency was invalid and that the claim should have been declared in the bankruptcy proceedings initiated after the costs were incurred. The court held that since the costs arose before bankruptcy, they must be declared there first; only if declared can they be pursued later as a declaratory claim, not a direct payment obligation.
Legislator headnote
AI generatedZPP 3. točka 380. člen; ZPPSL 127. člen: Claims for enforcement costs incurred before the initiation of bankruptcy proceedings must be declared in the bankruptcy proceedings; if not declared there, they cannot be pursued as a direct enforcement claim in the subsequent resumption of enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
O stroških postopka s pritožbo bo sodišče odločilo v končni odločbi.
[JEDRO]
Terjatev za stroške izvršilnega postopka, ki je nastala dolžniku, preden je bil uveden za upnika stečajni postopek, je treba prijaviti v stečajnem postopku. Če je v stečajnem postopku prerekana, se uveljavlja v nadaljevanju prekinjenega postopka izvršbe kot ugotovitveni zahtevek.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora upnik plačati dolžniku 930,00 din pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in zlasti poudarja, da gre za tujo valuto, ki ni dovolj določena. Ne strinja se tudi s samo višino odmerjenih stroškov.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče druge stopnje je razveljavilo izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 380. člena ZPP in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. V zvezi s stroški dolžnika, se pojavlja več vprašanj kot pa jih zajema pritožba:
- Nedvomno drži pritožbena navedba, da sodišče v času odločanja ne bi smelo več prisojati terjatev v nekdanjih jugoslovanskih dinarjih, ker ta valuta ne obstoji več. Dolžnik je tuja pravna oseba z območja nekdanje SFRJ, ki mu je nastala terjatev na plačilo določene vsote dinarjev pred 8.10.1991. Po tem datumu bi lahko svoj zahtevek spremenil v tolarje, sicer pa v določenih primerih tudi v svojo valuto; vsekakor pa mora biti valuta določljiva, kar pa valuta v izpodbijanem sklepu ni.
- Terjatev za stroške izvršilnega postopka je nastala v času (stroškovnik je sodišče prejelo 16.7.1990), ko upnik še ni bil v stečaju. Torej bi moral dolžnik kasneje, ko je do stečaja prišlo - začetek stečaja je bil 18.10.1990 - in je bil postopek pravilno prekinjen, svojo terjatev za stroške izvršilnega postopka prijaviti v stečajnem postopku. Šele v primeru, da bi mu bila tam prerekana, bi lahko dokazoval njen obstoj v nadaljevanju tega postopka - vendar kot ugotovitveni in ne več dajatveni zahtevek. Tako dolžnik nima več dajatvenega zahtevka.
Dolžnik še ni predložil napotitvenega sklepa na pot pravde (127. ZPPSL) niti ga ni sodišče pred odločanjem nanj opozorilo (primerjaj 298. člen ZPP). Tako doslej tudi ni izkazan pravni interes za ugotovitveni zahtevek, (ki je sicer že zajet v dajatvenem). Torej bo predlog za odmero stroškov potrebno zavreči (primerjaj 2. odstavek 187. člena v zvezi 2. odstavkom 288. člena ZPP) v kolikor ni za terjatev ustreznega napotitvenega sklepa.