Court dismisses appeal and rejects interim order request due to lack of jurisdiction over non-monetary claims in administrative proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court revoked the first-instance decision and rejected the applicant's request for a provisional order. The applicant sought to secure a non-monetary claim regarding the revocation of a hospitality license through an administrative proceeding. The court determined it lacked jurisdiction because the claim was being adjudicated by an administrative body, not a court, and the first instance failed to verify this jurisdictional issue.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 1. člena ZIP; 1. odst. 16. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP: A court must ex officio ensure its own jurisdiction; if a non-monetary claim is subject to administrative proceedings, the court is incompetent and must declare the request inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže.
[JEDRO]
Sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku. Na to mora ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Če v takem primeru odloči o predlogu za začasno odredbo, stori bistveno kršitev določb izvršilnega postopka po 3. točki 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je upnik zahteval, da se v zavarovanje njegove terjatve na dosego dejanja - dovolitve opravljanja gostinske dejavnosti v svojem lokalu - dolžnikoma naloži, da lokal takoj odpečatita in s tem omogočita obratovanje ter ne storita ničesar, kar bi lahko povzročilo še večjo škodo upniku.
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da so podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, zato naj pritožbeno sodišče njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.
Pri odločanju o pritožbi je sodišče druge stopnje na podlagi navedb upnika ugotovilo, da očitno predlaga začasno odredbo v zavarovanje nekega svojega nedenarnega zahtevka (na dosego dejanj, kot pravi v pritožbi), ki ga sicer uveljavlja v upravnem postopku pri tržni inšpekciji. Po določbi 2. odst. 1. člena ZIP se določbe tega zakona uporabljajo tudi v postopku zavarovanja denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku. Ker torej upnik zahteva zavarovanje nedenarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, sodišče za odločanje o tej začasni odredbi ni pristojno.
Po 1. odst. 16. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali spada zadeva v sodno pristojnost. Če ugotovi, da je za odločanje o zavarovanju terjatve pristojen upravni organ, se po 2. odst. 16. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP izreče za nepristojno, razveljavi opravljena procesna dejanja in zavrže predlog. Tega sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni storilo, ampak je o predlogu za začasno odredbo vsebinsko odločilo. S tem pa je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka po 3. točki 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, na katero pritožbeno sodišče glede na določbo 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pazi po uradni dolžnosti. Zaradi nje je moralo na podlagi določbe 2. odst. 369. člena v zvezi s 381. členom ZPP in v zvezi s 14. členom ZIP napadeni sklep razveljaviti in zavreči predlog za izdajo začasne odredbe.