Appeal against prison sentence substitution with community work dismissed due to lack of genuine remorse.

I. Pritožba obsojene J. B. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeno se oprosti plačila sodne takse.

[JEDRO]

Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena KZ-1 je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v M. je kot sodišče prve stopnje 24. 6. 2016 zavrnilo predlog obsojene J. B. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist in za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna. To je bilo storjeno s sklepom II Kr 44188/2012.

2. Zoper sklep se je obsojenka pritožila, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da kazen zapora z enim izmed predlaganih dveh načinov nadomesti. Z obsojenkine strani je pritožbeno sodišče prejelo še dve vlogi, ki pa sta bili poslani po pritožbenem roku iz drugega odstavka 400. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in ki razen v delu, ko je pritožnica prosila za prednostno obravnavo zadeve nista mogli biti upoštevani.

3. Pritožbeni preizkus je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica je uveljavljani pritožbeni razlog obrazložila s povzetki obrazložitve iz predloga za navedeni nadomestni izvršitvi kazni zapora ter s povzetki odgovora na mnenje okrožne državne tožilke, s katerim je ta pritožničinem predlogu nasprotovala. K povzetemu dodaja, da še ni bila obsojena, da ni v drugem kazenskem postopku, da je v zadevi, v kateri ji je bila pogojna obsodba preklicana zahtevala obnovo postopka in da dejanje, za katero je bila obsojena, obžaluje.

5. Na obrazložitev iz pritožničinega predloga in na navedbe iz pritožničinega odgovora na mnenje okrožne državne tožilke je dejansko v razlogih sklepa odgovorilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se z razlogi strinja ter glede na pritožbeno vztrajanje dodaja.

6. Smisel dela v splošno korist iz sedmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je v posameznikovi dejavnosti, s katero ta prispeva k pozitivni uveljavitvi ali restavraciji predhodno kršene kazenskopravne norme. Z dejavnostjo objektivno ne sme biti izgubljen povračilni značaj kazni, subjektivno pa mora odražati obsojenčeva iskrena prizadevanja za popravo tistega (nepravilnega) kar je bilo s kaznivim dejanjem storjeno.

7. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pritožnica podobno priložnost že imela tedaj, ko ji je bila naložena izpolnitev posebnega pogoja po pogojni obsodbi, ki pa je niti v delu ni izkoristila. Ker za to, kot je bilo ugotovljeno v postopku za preklic pogojne obsodbe, ni imela upravičenega razloga, je sodišče prve stopnje v zgornja pritožničina prizadevanja utemeljeno dvomilo. Okoliščine iz predloga in odgovora na mnenje, namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča niso takšne, da bi lahko dvom nadomestile s potrebnim zaupanjem. Še zlasti, ker zatrjevano obžalovanje kaznivega dejanja in zahtevana obnova postopka nista povsem združljiva, medtem ko sta pritožničina neobsojenost ter dejstvo, da se ne nahaja v drugem kazenskem postopku, zaradi njenega ravnanja v zvezi z izpolnitvijo posebnega pogoja tako izgubila na pomenu, da obrazloženega ne moreta več spremeniti.

8. Glede na to, in ker iz pritožbene obrazložitve ni razbrati, da bi pritožnica nasprotovala ugotovljenim dejstvom v zvezi z zavrnitvijo predloga za izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, je bilo o pritožbi obsojene J. B. odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o oprostitvi plačila sodne takse temelji na 11. členu Zakona o sodnih taksah in je posledica pritožničinih gmotnih razmer ter dejstva, da se že nahaja na prestajanju kazni zapora.