Enforcement court upheld execution on co-owned land despite social benefit transfer ban due to land registry status.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Za izvršilno sodišče je odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe.

- Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.

- Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovolilo izvršbo na dolžnikov solastni delež (7/24) nepremičnine parc. št. 327/0 k.o. K..

2. Dolžnik v pritožbi zoper ta sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga, da sodišče njegovi pritožbi ugodi. Trdi, da je ugotovitev sodišča, da je lastnik nepremičnine parc. št. 327/0 k.o. K. zmotna. Je lastnik parc. št. 327/3. V dokaz predlaga vpogled v izdatek sodne poravnave z dne 22. 4. 2016. Tudi ugotovitev sodišča, da njegove navedbe glede „prepovedi nepremičnine“ ne držijo, je nepravilna. Na podlagi sedmega odstavka 36. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) mu je z odločbo do denarne socialne pomoči prepovedano odtujiti nepremičnine v korist Republike Slovenije. Sodišče je dovolilo izvršbo na stvari, na kateri je možnost izvršbe omejena. Nepremičnina 327/3 je take velikosti, da bi bil v primeru delitve onemogočen namen - gradnja. Temu nasprotuje. Sodišče seznanja, da so v teku postopki za izterjavo odškodnine, s katero namerava poravnati terjatev upnikom.

3. Upniki se v odgovoru na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev. Kot bistveno navajajo, da je dolžnik po stanju zemljiške knjige solastnik nepremičnine in prilagajo izpisek iz zemljiške knjige z dne 29. 4. 2016.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Po prvem odstavku 11. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Iz podatkov zemljiške knjige je razvidno, da je ob izdaji sklepa o izvršbi (13. 4. 2016) in izpodbijanega sklepa o ugovoru (4. 5. 2016) pri parc. št. 327/0 k.o. 239 - K. kot imetnik lastninske pravice vpisan dolžnik, in sicer v deležu do 7/24. Ugovorne trditve, katere dolžnik ponavlja v pritožbi, da ni lastnik parc. št. 327/0 k.o. K., je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zavrnilo.

6. Sklicevanje dolžnika na sklenjeno poravnavo v nepravdnem postopku (119. - 125. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP), iz katere izhaja sporazum o razdružitvi predmetne nepremičnine na več parcel in pridobitev posamezne parcele v izključno last posameznega solastnika (70. člen SPZ), na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima vpliva. Za izvršilno sodišče je namreč odločilno zemljiškoknjižno stanje v času odločanja o dovolitvi izvršbe. To je izkazovalo obstoj solastništva dolžnika na parc. št. 327/0 k.o. K. do 7/24. Takšno stanje izhaja iz zemljiške knjige tudi v času odločanja sodišča druge stopnje.

7. Je pa izvršilno sodišče dolžno ves čas oprave izvršilnih dejanj v postopku nepremičninske izvršbe preverjati in po uradni dolžnosti paziti na zemljiškoknjižno stanje. V primeru spremembe parcele ali njenega lastništva bo moralo sodišče sprejeti ustrezno odločitev upoštevajoč načelo vrstnega reda pridobitve stvarne pravice (10. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) in učinke vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo.

8. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi navedbe dolžnika o nedopustnosti izvršbe na njegovo nepremičnino zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije na podlagi odločbe Centra za socialno delo, s katero je dolžniku priznana pravica do denarne socialne pomoči. Predmetna omejitev v nasprotju s trditvami dolžnika ni vpisana v zemljiški knjigi. Četudi bi bila, pa je iz sedmega odstavka 36. člena ZSVarPre razvidno, da je upravičencu do trajne socialne pomoči, ali upravičencu, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj 24 krat, kot lastniku nepremičnine prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnine. Prepovedan je promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku. Prepoved razpolaganja iz ZSVarPre zadeva dejanja dolžnika, kot so odtujitve ali obremenitve s pogodbo ali drugim pravnim poslom, in ne dejanj sodišča v postopku prisilne izterjave, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba. Kupec nepremičnine na njeni podlagi pridobi lastninsko pravico na originaren način, ne pa derivativno s pogodbo od lastnika, ki nima pravice odtujiti ali obremeniti nepremičnino. Kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, izvršba na nepremičnino tako ne predstavlja razpolaganje zemljiškoknjižnega lastnika, zato tudi v zemljiško knjigo vpisana ali v zemljiško knjigo nevpisana prepoved odtujitve in obremenitve ni ovira za izvršbo in za vpis zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo. V ugovoru in pritožbi zatrjevane omejitve na predmetu izvršbe ni.

9. Ker je predmet izvršbe nepremičnina parc. št. 327/0 in ne parc. št. 327/3, so pritožbene navedbe o nestrinjanju z delitvijo slednje parcele nerelevantne. Ne glede na to sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je bil dolžnik v pravnem pouku sklepa o izvršbi opozorjen, da lahko v 8 dneh po vročitvi sklepa predlaga izvršbo na drugo nepremičnino ali drugo sredstvo izvršbe. Takega predloga dolžnik ni podal.

10. Ker dolžnik v ugovoru ni uveljavljal razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tudi dolžnikova namera, da bo poravnal terjatev iz bodoče odškodnine, namreč ne predstavlja oviro za opravo izvršbe. Sodišče lahko izvršbo v tem primeru le odloži, če upnik poda predlog za odlog izvršbe, dolžnik pa s tem soglaša. Dolžnik bo zato moral svojo namero sporočiti neposredno upnikom in z njimi doseči dogovor. Sodišče druge stopnje je odločitev sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), ni pokazal kršitev.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranke niso zaznamovale (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).