Appeal allowed; claimant bears costs for filing suit after losing most of the labor dispute.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. odstavku izreka glede odločitve o stroških postopka spremeni tako, da glasi:

"Tožnica je dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 30.600,00 SIT, v roku 8 dni."

Tožnica je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 12.275,00 SIT, v roku 8 dni.

[JEDRO]

Tožnik z vložitvijo tožbe za ugotovitev obstoja prerekane terjatve prevzame nase tveganje za izid postopka in se ne more kasneje zagovarjati na to, da sklep o napotitvi na pravdo ni bil v zadostni meri obrazložen, saj bi se lahko zoper tak sklep pritožil.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve tožnice do tožene stranke glede razlike premalo izplačane plače za mesec marec 1992 v višini 4.545,70 SIT, za mesec april 1992 v višini 4.984,00 SIT in za mesec maj 1992 v višini 1.050,90 SIT ter obstoj terjatve glede razlike regresa za letni dopust za leto 1992 v višini 2.126,00 SIT, vse z ustreznimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo (1. odst. izreka sodbe). Nadalje je odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka (2. odstavek izreka sodbe).

Tožena stranka se je pritožila zoper odločitev o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov po določilu 1. odst. 353. čl. v zvezi s 381. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis). Navaja, da je bila njena pripravljalna vloga z dne 22.11.1997 potrebna, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, saj je z njo dejansko obrazložila tožbeni zahtevek. Tožnica je imela dovolj časa, da bi od dneva seznanitve s pripravljalno vlogo do naroka glavne obravnave lahko pretežni del tožbenega zahtevka umaknila. Brez navedene pripravljalne vloge sodišče sploh ne bi moglo odločiti, saj je poleg obrazložitve dejanskega stanja vsebovala tudi podatke o predhodnih sodbah, ki sta bili odločilni za sodbo v konkretni zadevi. Zato meni, da bi ji moralo sodišče v skladu z določili 154. in 155. členov ZPP priznati stroške pripravljalne vloge v višini 400 točk.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka utemeljilo s tem, da tožnici, ki je bila s strani stečajnega senata napotena na pravdo, v napotitvenem sklepu niso bili obrazloženi razlogi, zakaj ji priglašena terjatev ni priznana. V nadaljevanju postopka, ko ji je tožena stranka pripoznala terjatev v višini razlike regresa za letni dopust za leto 1992 v znesku 2.126,00 SIT in ko se je seznanila s pravnomočno sodbo v podobni zadevi, pa je na naroku obravnave dne 19.3.1998 v pretežnem obsegu umaknila tožbo. Ob tem, da je sodišče štelo pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22.11.1997 za potrebno, je zmotno odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka. Po zaključku pritožbenega sodišča je namreč imela tožnica predhodno možnost, da bi z vložitvijo pritožbe izpodbijala sklep stečajnega senata Okrožnega sodišča v A opr. št. St ../92 z dne 5.4.1996, če je smatrala, da ni dovolj obrazložen razlog, zaradi katerega je bila prerekana njena terjatev v višini 792.389,40 SIT.

Ker te možnosti ni izrabila, je z vložitvijo tožbe glede prerekane terjatve pred delovnim sodiščem prevzela nase tveganje za izid postopka in s tem tudi glede stroškov postopka. Tožnica je v sporu uspela samo glede ugotovitve obstoja terjatve za razliko premalo izplačane plače v mesecih marec 1992 - maj 1992 ter za razliko regresa za leto 1992, vse v skupnem znesku 12.707,40 SIT. To pa predstavlja neznaten uspeh v primerjavi z vtoževanim zahtevkom. Zato je v skladu z določili 154. in 155. členov ZPP dolžna plačati toženi stranki njene potrebne pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je tako priznalo toženi stranki predlagane stroške za pripravljalno vlogo v višini 400 točk (1. tč., tar. št. 14 Odvetniške tarife - OT, Ur. l. RS, št. 7/95), kar ob vrednosti točke v višini 76,50 SIT (Ur. l. RS, št. 3/97) znaša 30.600,00 SIT.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 380. člena ZPP v 2. odstavku izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati stroške postopka v že ugotovljenem znesku.

Tožena stranka je v zvezi s pritožbo priglasila stroške. Ker je z njo uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da ji je tožnica dolžna plačati pritožbene stroške za sestavo pritožbe - 125 točk, kar ob vrednosti točke 87,40 SIT (Ur. l. RS, št. 62/98) znaša 10.925,00 SIT.

Poleg tega pa je priznalo toženi stranki še stroške takse za pritožbo, ki znaša 1.350,00 SIT, to je skupno z že ugotovljenimi stroški 12.275,00 SIT (2. odst. 166. čl. ZPP).