Court dismisses appeal; tax obligation statute of limitations starts when costs become payable under old law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the plaintiff's appeal regarding the statute of limitations on court fees. The plaintiff argued the fee was time-barred, but the court found the obligation arose before the new tax law took effect on March 28, 1998. Consequently, the court applied the transitional provisions of the old law, establishing that the limitation period began only when the procedural costs became payable in 2002.
Legislator headnote
AI generated62. člen ZDSS; 9. člen ZST-G: If a tax obligation arises before the new tax law takes effect but costs become payable after, the statute of limitations begins when the costs become payable, and the obligation is measured according to the old law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če taksna obveznost nastane v obdobju pred uveljavitvijo novele ZST-G, tj. pred 28.3.1998, stroški postopka pa zapadejo v plačilo po uveljavitvi novele ZST-G, začne rok za zastaranje taksne obveznosti teči z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. V takšnem primeru se taksna obveznost odmeri v skladu z 62. členom ZDSS.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici naložilo plačilo takse za tožbo v znesku 14.667,00 SIT.
Zoper navedeni sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica ter navaja, da je taksa za tožbo zastarala.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ne ugotavlja utemeljenosti pritožbenih razlogov, niti razlogov, na katere ob reševanju pritožbe pazi po uradni dolžnosti po določbi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002).
Pritožbene navedbe, da je taksna obveznost tožnice za plačilo sodne takse za tožbo že zastarala, so neutemeljene. Tožnica je vložila tožbo 10.9.1996, ko je veljala določba 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94). Po navedeni določbi zakona se taksa plača po taksni tarifi, ki je določena za pravdni postopek, zmanjšani za 70 %, plačilo takse pa zapade v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. 62. člen ZDSS je prenehal veljati 28.3.1998, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-G - Ur. l. RS, št. 20/98), ki je v 10. členu določil, da preneha veljati 62. člen ZDSS. ZST-G je v 9. členu, ki ima naravo prehodne določbe, določil, da se takse izterjajo po starih predpisih, v kolikor je nastala taksna obveznost do dneva uveljavitve tega zakona (t.j. do 28.3.1998). Po določbi 4. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur. l. SRS, št. 1/90, Ur. l. RS, št. 38/96) nastane taksna obveznost za vloge takrat, ko se vloga izroči sodišču, za odločbe pa takrat, ko je obravnava zaključena. To pomeni, da je taksna obveznost za tožbo, za katero je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odmerilo sodno takso, nastala pred uveljavitvijo ZST-G. Sodišče prve stopnje je zato pri odmeri sodne takse moralo upoštevati tudi določbo 62. člena ZDSS in je na podlagi tega tudi pravilno ugotovilo, da je sodna taksa zapadla v plačilo šele z dnem pravnomočnosti sodbe opr. št. Pdp 394/2000 z dne 11.4.2002, zaradi česar ni prišlo do zastaranja pravice zahtevati plačilo sodne takse.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.