Appeal court partially allows appeal regarding lawsuit withdrawal due to late court fee payment under new procedural law.

Pritožba S. K. se zavrne in v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje, pritožbi F. R. pa se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, v katerem se nanaša na tega tožnika.

[JEDRO]

Na podlagi zadnje novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS iz leta 1999 (ZJSJS-C) pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni najmanj 3-mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (tudi če to preneha zaradi stečaja), odpravnina v višini in pod pogoji, kot veljajo za delavce, katerim delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov.

Ker v primeru začetka stečaja pravica do odpravnine šele nastane, je potrebno odpravnino šteti kot strošek stečajnega postopka in je ni potrebno posebej prijaviti v stečajno maso. Stečajni upravitelj mora te terjatve izplačati že na podlagi samega zakona pred oblikovanjem stečajne mase, zato je v takšnem primeru možna tudi vložitev naknadne tožbe z dajatvenim zahtevkom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da so tožniki S. A., S. K. in F. R. umaknili tožbo in je postopek glede teh tožnikov ustavilo.

Zoper sklep se pravočasno pritožujeta S. K. in F. R.. S. K. v pritožbi navaja, da želi, da mu sodišče ponovno omogoči tožbo proti toženi stranki, saj je nenamerno prišlo do tega, da kljub opominu ni plačal takse za tožbo. F. R. v pritožbi navaja, da je sodno takso plačal, kar izhaja iz kopije priložene položnice. Pomotoma je spregledal, da mora položnico poslati sodišču.

Pritožba S. K. ni utemeljena, utemeljena pa je pritožba F. R..

Tožba v tej zadevi je bila vložena že po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99), ki v 4. odst. 180. čl. izrecno določa, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks. Ker pritožnika nista podala predloga za oprostitev plačila sodnih taks, jima je sodišče prve stopnje po njunem pooblaščencu posredovalo najprej nalog za plačilo sodne takse in kasneje še opomin za plačilo sodne takse. Naloge za plačilo sodne takse je pooblaščenec tožnikov prejel 30.3.2001, opomine pa 14.5.2001. Ker tožnik S. K. kljub opominu takse ni plačal v 15 dneh, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožbo umaknil in 4.7.2001 izdalo izpodbijani sklep. Zato je njegova pritožba neutemeljena.

Pač pa je utemeljena pritožba F. R., ki je pritožbi priložil položnico, iz katere izhaja, da je 24.5.2001 takso za tožbo in opomin plačal. Plačilo je bilo torej izvedeno v roku 15 dni od prejema opomina, torej v tem primeru ni mogoče šteti, da je ta tožnik tožbo umaknil. V času odločanja sodišča prve stopnje pozitivna zakonodaja tudi ni določala obveznosti tožnika, da takso po opominu plača in v določenem roku sodišču predloži tudi dokazilo o plačilu sodne takse. Pomembno je bilo samo to, da je tožnik izkazal, da je v določenem roku takso plačal. Šele od 8.12.2001 veljavna sprememba Zakona o sodnih taksah (ZST-I, Ur.l. RS št. 93/2001) je določila, da sodišče šteje vlogo za umaknjeno, če taksa za to vlogo, s katero se predlaga izdaja odločbe ali oprava dejanja ali za pravno sredstvo, niti po opominu ni v celoti plačana, ali če vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks (5. čl. ZST-I, ki je spremenil 1. odst. 8. čl. ZST). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo del sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se šteje za umaknjeno tudi tožba tožnika F. R. in da se v tem delu postopek ustavi.

V zvezi s pritožbo S. K. in njegovim naknadnim dopisom, v katerem sodišče zaproša, "da mu omogoči sodelovanje v tožbi", pritožbeno sodišče dodaja, da je na podlagi zadnje novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS-C, Ur.l. RS št. 53/99) jasno, da pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni najmanj 3 mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (kar pomeni tudi zaradi začetka stečajnega postopka), odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov. V primeru začetka stečaja pravica do odpravnine šele nastane, kar pomeni, da ne gre za terjatev, ki bi jo lahko izenačili z večino ostalih terjatev - to je terjatev, ki nastanejo pred stečajnim postopkom, med drugim tudi privilegiranimi terjatvami po 2. odst. 160. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS št. 67/93-52/99). Izdatke iz naslova odpravnin, kot izdatke, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka, je namreč potrebno uvrstiti med stroške stečajnega postopka, tovrstnih terjatev v stečajnem postopku (za razliko od ostalih terjatev) pa ni potrebno posebej prijaviti oz. zanje ne velja obveznost prijave v dveh mesecih od začetka stečajnega postopka. Stečajni upravitelj jih bo moral izplačati že na podlagi zakona, pred oblikovanjem razdelitvene mase. Zato je v takšnem primeru možna tudi vložitev naknadne tožbe z dajatvenim zahtevkom.