Appeal court voids first-instance judgment on return of contribution due to loss of jurisdiction after Housing Act transition.

Ob reševanju pritožb se po uradni dolžnosti odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, tj. odločitvi sodišča prve stopnje v točki 1. in 3. izreka, ki se nanaša na udeležence Splošno bolnišnico B., ZD. C., ZD D., ZD. E. in G. razveljavi ter se zadeva v tem obsegu odstopi v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu.

Pritožbe udeležencev se napotujejo na gornji izrek.

[JEDRO]

Za reševanje sporov za vračilo lastne udeležbe po 19.10.1991 niso več pristojna sodišča združenega dela oz. delovna in socialna sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče združenega dela v Novem mestu je z izpodbijano odločbo naložilo udeležencem, da povrnejo predlagateljici N. M. lastno udeležbo in sicer: ZD A. v višini 56.764,80 SIT, Splošna bolnišnica B. v višini 125.443,20 SIT, ZD. C. 14.950,40 SIT, ZD D. 14.016,00 SIT, ZD. E. 7.475,20 SIT, Zavod F. 8.643,20 SIT in G. 3.971,20 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.5.1994 dalje do plačila, v 15 dneh (točka 1. izreka odločbe), za odločanje o zahtevku predlagateljice zoper Občino A. se je izreklo za stvarno nepristojno (točka 2. izreka odločbe) ter udeležencem naložilo, da plačajo predlagateljici stroške postopka v znesku 26.670,00 SIT in to v razmerju, kot velja za glavno terjatev, v 15 dneh, do takrat brez obresti, potem pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper odločbo se pritožujejo udeleženci, zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče odločbo spremeni tako, da plačilo lastne udeležbe naloži ZD A., podrejeno pa, da odločbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Predlagateljica je predlog za sodno varstvo vložila na Sodišče združenega dela v Novem mestu dne 31.3.1992 in s predlogom zahtevala vračilo lastne udeležbe, ki jo je prispevala v mesecu juniju 1982, ob pridobitvi stanovanjske pravice za dvosobno stanovanje, z odločbo DSSS … z dne 2.6.1982. Dolžnost plačila lastne udeležbe ob pridobitvi stanovanjske pravice in pravico do vračila teh sredstev je določal 33.člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l. RS št. 3/81-8/90), ki pa je prenehal veljati z dnem uveljavitve stanovanjskega zakona, to je 19.10.1991 (159. in 160.člen - Ur.l. RS št. 18/91). Stanovanjski zakon, ki je sicer stopil v veljavo še v času obstoja sodišč združenega dela, ne določa, da bi bila za stanovanjske spore pristojna ta sodišča, temveč so ostala pristojna le za spore, ki so bili sproženi pred uveljavitvijo tega zakona (seveda le za spore, za katere so bila pred tem že pristojna sodišča združenega dela), saj se po izrečni določbi 158. člena stanovanjskega zakona samo ti nadaljujejo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Zato tudi za obravnavanje in reševanje predmetnega spora za vračilo lastne udeležbe, za katerega so bila pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona pristojna sodišča združenega dela in za katerega rešitev je bil predlog vložen po 19.10.1991, ni bilo pristojno sodišče združenega dela, temveč redno sodišče. V času odločanja pritožbenega sodišča o pritožbah udeležencev je to Okrajno sodišče v Novem mestu.

Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožb udeležencev iz razlogov po uradni dolžnosti (v skladu z določbo 2.odstavka 365. člena ZPP) razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, saj je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju napravilo bistveno kršitev določb postopka iz 4.točke 2.odstavka 354.člena ZPP.

Odločbo sodišča prve stopnje je v izpodbijanem delu (točki 1. in 3. izreka odločbe) razveljavilo le v obsegu, v katerem se nanaša na udeležence, ki so vložili pritožbo, ne pa tudi na udeleženca ZD A. in Zavod F. ki se nista pritožila, saj položaj udeležencev v tem postopku (upoštevajoč določbe o udeležencih v postopku pred sodišči združenega dela - ZSZD, Ur.l. SFRJ št. 24/74 in 38/84, glede na določbo 2.odstavka 68.člena ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) ni bil takšen, da bi bilo mogoče spor rešiti samo na enak način za vsakega od udeležencev in torej tudi učinki pritožb nekaterih udeležencev ne veljajo za ostale.