Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 133/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.133.2016 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request as statutory prerequisites for revision under ZPP Art. 367a are not met.

Case Number VSRS Sklep II DoR 133/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request for permission to file an appeal against the second-instance judgment. The applicants argued that the lower court exceeded its authority by awarding damages for pain and suffering without sufficient factual basis in the complaint, citing conflicting case law. The court determined that the statutory conditions required to grant a revision under Article 367a of the Civil Procedure Act were not satisfied, leading to the dismissal of the request.

Legislator headnote

AI generated

Article 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 367c paragraph 2 of the Civil Procedure Act: A request for permission to appeal is inadmissible if the specific statutory prerequisites for granting a revision are not met, regardless of alleged deviations from established case law.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act permission for appeal revision prerequisites pain and suffering damages exceeding authority non-material facts supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Article 367a paragraph 1 of the Civil Procedure Act
Article 367c paragraph 2 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Case II Ips 102/2014
Case II Ips 130/2012
Case VIII Ips 224/2011
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podane.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sta toženca dolžna nerazdelno tožniku plačati 2.500,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Višji tožbeni zahtevek (za razliko od prisojenega do zneska 14.000,00 EUR) je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zoper odločitev o glavni stvari zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženca sta vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj (1) ali je trditvena podlaga tožeče stranke glede pretrpljenih telesnih bolečin ustrezna in ali jo je pritožbeno sodišče prekoračilo, in (2) ali je tožeča stranka nevšečnosti, ki jih je imela med zdravljenjem, ustrezno denarno konkretizirala. Po stališču tožencev je odgovor na obe vprašanji nikalen. Navajata, da je tožnik v zvezi s telesnimi bolečinami trdil le, da se je zaradi posledic poškodb, ki sta mu jih prizadejala toženca, zdravil preko mesec dni in da še vedno čuti bolečine glave, ki jih pred kritičnim dogodkom praktično ni poznal.

Ni torej trditev o obsegu in intenziteti bolečin, popolnoma ničesar tudi ni trdil o bolečinah vratu, prstanca leve roke in leve nadlahti, pa je kljub temu drugostopenjsko sodišče ocenilo, da je bila trditvena podlaga zadostna in denarni tožbeni zahtevek ustrezno opredeljen. Zatrjujeta odstop od sodne prakse, konkretno od zadev II Ips 102/2014 (ta poudarja, da mora biti iz tožbe jasno razvidno, kolikšen denarni znesek se zahteva za vsako posamezno obliko nepremoženjske škode), II Ips 130/2012 (po kateri je odškodnina za nepremoženjsko škodo satisfakcija, v konkretnem primeru pa je bila prisojena za objektivizirane posledice glede na mnenje izvedenca medicinske stroke, ki je pojasnil, da je tožnik prve dni po poškodbi trpel občasne srednje bolečine 5 dni in je zato potreboval analgetike, nato tri trdne lahke bolečine zatem pa zaradi zloma končnega členka prstanca leve roke občasne lahke telesne bolečine okrog 6 tednov) in II Ips 102/2014 (iz navedb tožbe mora biti razvidno, koliko se zahteva za vsako vrsto nepremoženjske škode).

Toženca poudarjata, da tožnik ni postavil ne trditev ne zahtevka za odškodnino za nevšečnosti med zdravljenjem, zato mu iz tega naslova ne bi smelo biti prisojenega ničesar. Menita, da o vprašanju ustreznosti trditvene podlage glede pretrpljenih telesnih bolečin in vprašanja prekoračitve trditvene podlage sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. V sklepu VIII Ips 224/2011 je sicer zavzelo stališče, da sta nižji sodišči s tem, ko sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva, kršili določbo 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Glede ustreznosti denarne konkretizacije zahtevka za nevšečnosti med zdravljenjem pa sodba po njunem mnenju odstopa od sodbe II Ips 102/2014.

4. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podane. Vrhovno sodišče je zato predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona).