Appeal dismissed; execution invalidity claim between two companies is a commercial dispute, not a property rights dispute.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje .

[JEDRO]

Ker sta pravdni stranki gospodarski družbi in tožnica zahteva, da se izvršba na nepremičninah izreče za nedopustno, gre za gospodarski spor, ne glede na to, da se tožeča stranka v tožbi sklicuje na svojo lastninsko pravico na nepremičninah.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za razsojanje v tej zadevi in da se bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopila Okrožnemu sodišču v Novi Gorici kot stvarno pristojnemu sodišču. Iz razlogov sklepa izhaja, da je ugotovilo, da gre za spor med dvema gospodarskima družbama in da gre zato za gospodarski spor (481. in 32. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

V pritožbi tožnica prereka, da gre za gospodarski spor. Opozarja na drugi odstavek 481. člena ZPP in trdi, da gre za spor o lastninski pravici na nepremičninah, na katerih je tožena stranka v izvršilnem postopku pridobila prisilno hipoteko in zahteva njihovo prodajo. Tožnica svoj tožbeni zahtevek, s katerim zahteva, da se ugotovi nedopustnost izvršbe, utemeljuje s sklicevanjem na lastninsko pravico v pričakovanju na nepremičninah. V taki pravdi se zato po njenem stališču ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih, okrožno sodišče pa ne more biti pristojno niti po kriteriju vrednosti spornega predmeta, ki je manjši od 20.000,00 EUR. Izpostavlja še primer iz sodne prakse, VSL sklep I Cp 4245/2011.

Pritožba ni utemeljena.

V sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, se glede na določbo prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih. Drugi odstavek 481. člena določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti.

Drži, da so se višja sodišča v preteklosti že izrekla, da gre v pravdi za nedopustnost izvršbe na (ne)premičninah, ko se tožeča stranka sklicuje na svojo lastninsko pravico, za spor o stvarni pravici in da se zato kljub temu, da bi šlo po subjektivnem kriteriju iz prvega odstavka 481. člena ZPP za gospodarski spor, glede na drugi odstavek 481. člena ZPP ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (tako VSL sklep I Cp 4245/2011, VSK sklep I Cp 72/2002, VSL sklep I Cpg 1360/1999). Vendar pa je ob razlagi zgoraj omenjene določbe Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 568/2007 z dne 16. 4. 2009 zavzelo stališče, da spor med dolžnikom in upnikom o nedopustnosti izvršbe ne glede na trditve v tožbi, ne predstavlja spora o stvarnih pravicah ali spora zaradi motenja posesti in zato glede uporabe postopka v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti objektivnega kriterija iz drugega odstavka 481. člena. Navedlo je še, da je postopkovna pravila treba razlagati restriktivno in je zato relevantna narava spora odvisna od vsebine tožbenega zahtevka (tožnica je zahtevala, da se izvršba izreče za nedopustno). Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s to argumentacijo in stališčem, da je za opredelitev spora kot spora o stvarnih pravicah bistven zahtevek, ne pa tožbene trditve. Iz teh razlogov in ker sta v konkretnem primeru pravdni stranki nesporno gospodarski družbi, pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Glede na to in ker tudi sicer pritožbeno sodišče ni našlo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).