Court allows appeal, quashing first instance verdict for violating principle of objective identity in criminal charges.

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolžena T.C. in D.J. po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprostita obtožbe,

in obdolžena pravna oseba P. d.d.

oprosti odgovornosti,

da so:

1. T.C. je lažne poslovne listine uporabila kot resnične s tem, da je kot pooblaščenka za opravljanje nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja pri Primorskih skladih d.d. pooblaščenima osebama Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ATVP):

- dne 26.9.2013 v K. predložila poslovni listini, ki so jih P. d.d. dolžni voditi na podlagi 2. tč. 6. čl. Poslovnika uprave, sprejetega na podlagi t.č. 9.3 Statuta družbe, izdanem na podlagi 183. čl. ZGD-1, t.j. zapisnika sej uprave družbe z dne 16.2.2012 in 18.1.2013 kot prava, z vpisanimi lažnimi podatki pod tč. 5 sklepa zapisnika z dne 16.2.2012 in pod tč. 10 sklepa zapisnika z dne 18.1.2013, da je uprava sprejela tam navedena sklepa v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem na področju PPDFT, čeprav uprava v zvezi s tem tedaj na svojih sejah ni odločala in so bili ti predloženi zapisniki izdelani kasneje t.j. v juniju 2013;

2. D.J. je kot predsednik uprave družbe P. d.d., v juniju 2013 v K. s svojim podpisom potrdil poslovni listini z lažno vsebino s tem, da je zapisnika sej uprave, opisana pod 1. tč. sodbe podpisal in ju s tem potrdil, čeprav je vedel, da sta lažna tako, kot je tam opisano;

3. pravna oseba P. d.d. je na podlagi 1. tč. 4. čl. ZOPOKD odgovorna za kaznivo dejanje pod 2. tč. sodbe v zvezi s 1. tč. sodbe, ker pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravne odločitve njenega vodstvenega organa,

s čimer naj bi obdolžena T.C. z dejanjem pod točko 1 storila kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1B, obdolženi D.J. z dejanjem pod točko 2 storil kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1B, obdolžena pravna oseba P. d.d. pa naj bi bila odgovorna za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena K-1B v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži. Sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Postojni je z izpodbijano sodbo obdolžena T.C. in D.J. spoznalo za kriva, da sta storila: T.C. kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po drugem odstavku 235. člena KZ-1B in obdolženi D.J. kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1B, obdolženo pravno osebo P. d.d. pa je spoznalo za odgovorno za kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1B v zvezi z 9. točko 25. člena ZOPOKD. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 je obdolženim izreklo pogojne obsodbe, v katerih je obdolženi T.C., na podlagi drugega odstavka 235. člena KZ-1B, določilo kazen dva meseca zapora, obdolženemu D.J., na podlagi prvega odstavka 235. člena KZ-1B, določilo kazen dva meseca zapora in obdolženi pravni osebi P. d.d., na podlagi prvega odstavka 235. člena KZ-1B v zvezi z 9. točko 25. člena in 1. točko prvega odstavka 26. člena ZOPOKD, določilo denarno kazen 10.000,00 EUR, in vsem trem obdolženim določilo preizkusno dobo eno leto. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obdolženim naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, obdolženima T.C. in D.J. se odmeri sodna taksa po tar. št. 7111 v zvezi s 71113 ZST-1, vsakemu v znesku 124,00 EUR, pravna oseba P. d.d. pa je dolžna plačati sodno takso po tar. št. 7117 v zvezi s 71113 ZST-1 v znesku 400,00 EUR.

Zoper sodbo so se pritožili zagovornik obdolžene T.C., zagovornik obdolženega D.J. in obdolžena pravna oseba P. d.d. Zagovornik obdolžene T.C. navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve kazenskega postopka po 9. točki prvega dostavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP in zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZKP, ter višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženo T.C. oprosti obtožbe. Zagovornik obdolženega D.J. navaja, da vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov po 9. točki prvega dostavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi bistvene kršitve kazenskega postopka – ker je bila obtožba prekoračena), po 1. točki 372. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi kršitve kazenskega zakona) in po prvem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja), ter višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženega D.J. po 1. točki 358. člena ZKP oprosti obtožbe, podrejeno pa da obdolženca oprosti obtožbe na podlagi 4. točke 358. člena ZKP. Obdolžena pravna oseba P. d.d. navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve kazenskega postopka po 9. točki prvega dostavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZKP in zaradi kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 370. člena ZKP, ter višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženo pravno osebo oprosti obtožbe.

Pritožbe so utemeljene.

V konkretnem primeru sta predmet obravnavnih očitkov zapisnika sej uprave družbe P. d.d. z dne 16.2.2012 in 18.1.2013 z vpisanimi lažnimi podatki pod tč. 5 sklepa zapisnika z dne 16.2.2012 in pod tč. 10 sklepa zapisnika z dne 18.1.2013, da je uprava sprejela tam navedena sklepa v zvezi s strokovnim usposabljanjem in izobraževanjem na področju PPDFT, čeprav uprava v zvezi s tem tedaj na svojih sejah ni odločala in so bili ti predloženi zapisniki izdelani kasneje, to je v juniju 2013.

Med poslovne listine spadajo poslovne knjige, spisi ali druge poslovne listine, če izpolnjujejo dva pogoja: a) lahko so le tiste poslovne knjige, spisi ali poslovne listine, ki se vodijo na podlagi zakona ali drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona (1) in b) da so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo (235. člen KZ-1B).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje, izhajajoč iz blanketne narave obravnavanega kaznivega dejanja, v opisu dejanja v izreku izpodbijane sodbe kot dopolnilno normo uporabilo določbo 183. člena ZGD-1, ki pa ne določa vodenja zapisnika na sejah uprave delniške družbe. Sodišče glede uporabe prava ni vezano na obtožbo, sodišče druge stopnje lahko ob istem opisu dejanja pravno oceno iz sodbe sodišča prve stopnje tudi spremeni, zato niti ni nujno, da bi se pravne norme morale pripisovati v izrek pravnomočne sodbe. Slednje velja tako za blanketno kazenskopravno normo kot tudi za dopolnilno normo. Zato trditev, da dejanje ni kaznivo dejanje, če v njegovem opisu ni vključena (pravilna) označba dopolnilne norme, ne drži (2). Sodišče prve stopnje je sicer v opisu dejanja uporabilo nepravilno določbo dopolnilne norme (183. člen ZGD-1), vendar bi pritožbeno sodišče označbo dopolnilne norme lahko spremenilo in kot pravilno pravno podlago navedlo določbo 279. člena ZGD-1, v zvezi z 289. členom ZGD-1, ki ureja vodenje zapisnika na sejah upravnega odbora delniške družbe.

Ne glede na navedeno, sodišče prve stopnje je opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe v zvezi z navedenima zapisnikoma dopolnilo z besedilom „in so namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko dejavnostjo upravljanja finančnih skladov“, ki ga obtožba ni vsebovala. Sodišče prve stopnje je tako v opis dejanja vneslo zakonski znak kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B in s tem kršilo načelo objektivne identitete med obtožbo in sodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz opisa dejanja v obtožnem predlogu, ki tega zakonskega znaka ni vseboval. Iz tenorja obtožnega predloga namreč ne izhaja, v čem sta navedena zapisnika sej uprave družbe P. d.d. pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjena za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo. Iz samih zapisnikov (v prilogi 12 in 13 spisa) izhaja, da se je uprava družbe P. d.d. na sejah zgolj seznanila s programoma strokovnega usposabljanja in izobraževanja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, zato ni mogoča ugotovitev, da so vpisani lažni podatki (točka 5 sklepa zapisnika z dne 16.2.2012 in točka 10 sklepa zapisnika z dne 18.1.2013) pomembni za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali namenjeni za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo. Ker torej opis dejanja v obtožnem predlogu nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin po 235. členu KZ-1B, pa tudi ne znakov kakšnega drugega kaznivega dejanja, kar predstavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, je pritožbeno sodišče pritožbam vseh treh pritožnikov ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na določilu prvega odstavka 96. člena ZKP.