Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to high income and mental incapacity loss from frivolous litigation.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Izjemna BPP se lahko dodeli pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, med drugim tudi v primeru, če gre za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če mu je bila poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (6. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Zakonodajalec torej izjeme, s katero določene prosilce izključuje iz kroga upravičencev do izjemne BPP, ni vezal na oceno vsebine njihovih vlog v sodnih postopkih, temveč na razlog, iz katerega jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp). Iz obrazložitve izhaja, da tožnik prejema pokojnino v višini 852,30 EUR mesečno, kar pomeni, da njegovi dohodki presegajo mejo, ki jo Zakon ob brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 13. členu predpisuje kot pogoj za dodelitev bpp. Toženka posebej poudarja, da sodnih prepovedi oziroma odtegljajev od pokojnine pri ugotavljanju tožnikovega dohodka ni moč upoštevati, ker za to ni zakonske podlage. Ugotavlja tudi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odobritev nujne bpp v skladu s 36. členom ZBPP, saj je sodišče lahko o njegovi prošnji odločilo pravočasno. Prav tako ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izjemne bpp, ki je po 22. členu ZBPP vezana na okoliščino, da prosilcu ni bila odvzeta poslovna sposobnost zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Kot je toženki znano iz drugih zadev, je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost prav iz tega razloga.

2. Tožnik se za odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da se nujna bpp dodeli, da prosilec ne bi zamudil roka za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Ta bpp se dodeli neglede na materialni položaj prosilca, tožnik pa je svoji prošnji priložil dokaze o rubežu invalidske pokojnine, ki mu preprečuje, da bi uresničil pravice iz 22. in 25. člena Ustave RS. Toženki je znano, da je brez premoženja in poslovne sposobnosti, ki mu je bila odvzeta zaradi duševne bolezni, ki je posledica dolgoletnega nasilja države na vseh ustavnih pravicah in svoboščinah. Zato meni, da ga je tožnica z izpodbijano odločbo izigrala za vložitev učinkovite tožbe.

3. Meni tudi, da je upravičen do izjemne bpp, saj njegova pokojnina ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, izguba vsega premoženja, sodni rubeži in odvzeta poslovna sposobnost pa so posledica sodnih krivic, na katere duševno bolan, brez denarja in brez temeljnih pravic ni mogel računati oziroma vplivati. Ugotovitve toženke, da je poslovno sposobnost izgubil zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog, so žaljive, saj je vsem sodiščem v Ljubljani splošno znano, da so njegove vloge logične, jasne in razumljive. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče v celoti sprejema obrazložitev izpodbijane odločbe, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev redne bpp zaradi previsokih dohodkov, ne za dodelitev nujne bpp, ker je bilo mogoče o njegovi prošnji odločiti pravočasno, niti za dodelitev izjemne bpp, zaradi razloga, iz katerega mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Sodišče zato v tem pogledu ne navaja dodatnih razlogov (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

7. Glede na tožbene navedbe pa sodišče dodaja še, da je nujna bpp po prvem odstavku 36. člena ZBPP izrecno vezana na situacijo, v kateri bi prosilec zaradi odločanja o prošnji ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Šele pod tem pogojem je mogoče uporabiti nadaljnjo določbo, da se bpp dodeli nemudoma in neglede na prosilčev materialni položaj. Pri tem tožnik sploh ne navaja, da bi zaradi odločanja o njegovi prošnji zamudil rok za kakšno pravno dejanje, zaradi česar je njegovo sklicevanje na pravico do nujne bpp neutemeljeno.

8. Kot pravilno navaja že toženka, se izjemna bpp lahko dodeli pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP, med drugim tudi v primeru, če gre za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če mu je bila poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (6. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Zakonodajalec torej izjeme, s katero določene prosilce izključuje iz kroga upravičencev do izjemne bpp, ni vezal na oceno vsebine njihovih vlog v sodnih postopkih, temveč na razlog, iz katerega jim je bila delno ali v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Toženka se v izpodbijani odločbi izrecno sklicuje na ta razlog, tožnik pa njene ugotovitve po vsebini niti ne izpodbija, temveč v tem pogledu uveljavlja izključno to, da so njegove vloge v sodnih postopkih „logične, jasne in razumljive“, kar pa glede na povedano ne more vplivati na odločitev v zadevi.

9. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.