Administrative court dismisses appeal against order to repay overpaid free legal aid funds due to prior final decision.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo izvajalcema iz naslova neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči izplačanih 245,59 EUR, in sicer 190,93 odvetniku A.A. in 54,66 odvetniku B.B. Zoper navedeno ugotovitev toženke, ki je v zadevi bistvena, tožnik v tožbi ne ugovarja, zato je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnikov ugovor, da iz nje ne izhajajo razlogi za odločitev, je zato neutemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo naložila tožniku povrnitev sredstev, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1512/2014 z dne 10. 6. 2014 v višini 245,59 EUR, in sicer v 30 dneh od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka do plačila (I. točka izreka), sicer bo pristojni organ na predlog organa za BPP izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je navedena odločba izvršilni naslov (III. točka izreka). V II. točki izreka je navedla TRR, na katerega mora nakazati navedeni znesek. V obrazložitvi navaja, da je bilo z odločbo toženke z dne 15. 6. 2015, ki je postala pravnomočna 2. 9. 2015, ugotovljeno, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP, v III. točki izreka pa je bilo navedeno, da bo o višini neupravičene BPP odločeno naknadno. Glede na navedeno pristojni organ pojasnjuje, da so razlogi glede neupravičeno dodeljene BPP ugotovljeni v obrazložitvi odločbe z dne 15. 6. 2015, predmet te odločbe pa je le višina brezplačne pravne pomoči, ki je bila izplačana iz naslova neupravičeno prejete BPP. Ugotavlja, da je bilo izvajalcu BPP odvetniku A.A. izplačanih 190,93 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 26. 8. 2014, odvetniku B.B. pa 54,66 EUR na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 3. 2015.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni nobenemu od navedenih odvetnikov lažno prikazoval podatkov oz. zamolčal podatkov, prav tako ni prišlo do sprememb podatkov v smislu 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Poleg tega se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo pravno pomembni razlogi. Toženka se tudi ni opredelila do njegovih navedb, ki jih je podal v vlogi z dne 22. 2. 2016. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

3. Tožba ni utemeljena.

4. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem, ko je bila s sodbo Upravnega sodišče sodišča I U 1563/2015 z dne 12. 1. 2016 odpravljena prejšnja odločba upravnega organa, ker tožniku pred izdajo ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za njeno izdajo.

5. Nadalje sodišče ugotavlja, da je z izpodbijano odločbo odločeno zgolj o višini neupravičeno prejete pomoči, ki jo je tožnik dolžan vrniti, saj je bilo o temelju obveznosti, torej da mora tožnik znesek neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči vrniti, odločeno že z odločbo toženke Bpp 1512/2014 z dne 15. 6. 2015, ki je postala pravnomočna 2. 9. 2015.

6. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo izvajalcema iz naslova neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči izplačanih 245,59 EUR, in sicer 190,93 odvetniku A.A. in 54,66 odvetniku B.B.

7. Zoper navedeno ugotovitev toženke, ki je v zadevi bistvena, tožnik v tožbi ne ugovarja, zato je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnikov ugovor, da iz nje ne izhajajo razlogi za odločitev, je zato neutemeljen.

8. Z ugovori, s katerimi smiselno oporeka ugotovitvi, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, pa tožnik izpodbija ugotovitev, ki izhaja iz druge, že pravnomočne odločbe z dne 15. 6. 2015, ki ni predmet tega upravnega spora. Sodišče zato navedenih ugovorov ne bo preizkušalo.

9. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.