Administrative court dismisses review suit due to lack of legal interest after administrative act was replaced.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tudi ugotovitvena tožba je podvržena predhodnemu preizkusu in procesnim predpostavkam iz 36. člena ZUS-1, saj se po določbi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1 ugotovitev nezakonitosti akta lahko zahteva le, če je bilo z aktom poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi. Sodišče mora zato tudi v primeru ugotovitvene tožbe po uradni dolžnosti presoditi, ali je zanjo podan pravni interes.

V konkretnem primeru je bil sklep, katerega ugotovitev nezakonitosti zahteva tožnica, spremenjen na podlagi 273. člena ZUS-1. To pa pomeni, da ta akt ne obstaja več, prav tako pa so za nazaj odpravljene vse pravne posledice, ki iz njega izvirajo. Posledično to pomeni, da tožnica nima več pravnega interesa niti za ugotovitev njegove nezakonitosti. Njen pravni interes za tožbo prenehal z dnem, ko je prejela sklep tožene stranke z dne 23. 5. 2016, saj si svojega pravnega položaja od tega dne dalje s tožbo ne bi mogla več izboljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil predlog tožnice za izplačilo nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje brezplačne pravne pomoči po napotnici Bpp 216/2016 z dne 12. 2. 2016. Iz obrazložitve sledi, da tožnica napotnice ni vrnila v zakonsko določenem roku, to je v 15 dneh po opravljeni storitvi, zato po določbi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičena do povračila stroškov.

2. Tožnica je vložila tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zaklona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlagala odpravo izpodbijanega sklepa. Odločitev upravnega organa je napačna, ker je odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 12. 2. 2016 skupaj z napotnico prejela šele 18. 2. 2016, oddala pa jo je 24. 2. 2016, torej v okviru zakonskega roka. Storitev, to je vložitev zahteve za sodno varstvo, je bila res opravljena pred prejemom napotnice, vendar slednje prej sploh ni bilo mogoče vrniti, saj jo je, kot že navedeno, prejela šele 18. 2. 2016.

3. Po vloženi tožbi je organ na podlagi 273. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal nov sklep z dne 23. 5. 2016, s katerim je tožnici odmeril nagrado in izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči v višini 58,52 EUR.

4. Po prejemu navedenega sklepa je sodišče tožnico v skladu z 39. členom ZUS-1 pozvalo, da sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi upravni akt. V postavljenem roku je tožnica sodišču sporočila, da vztraja pri tožbi, vloženi zoper sklep z dne 3. 3. 2016, spreminja pa tožbeni predlog tako, da namesto odprave sklepa zahtevo ugotovitev njegove nezakonitosti. Vztraja tudi pri povračilu stroškov tega sodnega postopka, saj je tožena stranka izpodbijani sklep nadomestila z novim, kar dokazuje, da je tožbeni zahtevek utemeljen, posledično pa je tožnica upravičena do povračila stroškov postopka.

5. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo strinja s povračilom stroškov postopka v višini plačane sodne takse, drugi stroški pa po njenem mnenju tožnici niso nastali.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Tožnica je med postopkom spremenila svoj tožbeni predlog tako, da zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa o zavrnitvi predloga za izplačilo stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči. Tudi ugotovitvena tožba pa je podvržena predhodnemu preizkusu in procesnim predpostavkam iz 36. člena ZUS-1, saj se po določbi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1 ugotovitev nezakonitosti akta lahko zahteva le, če je bilo z aktom poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi. Sodišče mora zato tudi v primeru ugotovitvene tožbe po uradni dolžnosti presoditi, ali je zanjo podan pravni interes (glej tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016).

8. Z določbo 273. člena ZUP je upravnemu organu dana možnost, da dotlej, dokler ni končan upravni spor, odpravi ali spremeni svojo odločbo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodišče, če ugodi vsem tožbenim zahtevkom, ne da bi s tem kršil pravice koga drugega. Nova odločba, s katero organ svojo odločbo odpravi ali spremeni, učinkuje retroaktivno (glej Zakon o upravnem postopku s komentarjem, 2. dopolnjena izdaja, Ljubljana 2004, str. 861), kar pomeni, da pravne posledice iz prvotno izdanega upravnega akta z izdajo nove odločbe ne obstojijo več. V konkretnem primeru je bil sklep, katerega ugotovitev nezakonitosti zahteva tožnica, spremenjen na podlagi 273. člena ZUS-1. To pa pomeni, da ta akt ne obstaja več, prav tako pa so za nazaj odpravljene vse pravne posledice, ki iz njega izvirajo. Posledično to pomeni, da tožnica nima več pravnega interesa niti za ugotovitev njegove nezakonitosti. Njen pravni interes za tožbo prenehal z dnem, ko je prejela sklep tožene stranke z dne 23. 5. 2016, saj si svojega pravnega položaja od tega dne dalje s tožbo ne bi mogla več izboljšati.

9. Sodišče sicer ugotavlja, da z novim sklepom organ za brezplačno pravno pomoč ni v celoti ugodil zahtevku tožnice, saj ji je priznal le stroške v višini 58,52 EUR (priglašeni so bili stroški v višini 117 EUR), vendar tožnica tožbe zoper novi sklep ni vložila oziroma je po pozivu sodišča ni razširila. Vendar pa dejstvo, da stroški niso bili priznani v celoti, ne vpliva na pravni interes tožnice za tožbo zoper prvi sklep, saj so njegove pravne posledice v vsakem primeru prenehale z izdajo novega sklepa.

10. Sodišče je po navedenem tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Po sodniku posamezniku je odločilo na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.