Supreme Court dismisses tax appeal review, ruling foreign assets must be disclosed to establish tax base.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the taxpayer's review against a first-instance court decision rejecting a tax assessment. The taxpayer argued that foreign assets should not count toward the taxable base under the Income Tax Act, while the court held that all assets must be disclosed to establish the tax base. The court ruled that the review was inadmissible because the taxpayer failed to prove a significant procedural violation or error in law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83 paragraph 2 of the Administrative Dispute Act; Article 89 of the Administrative Dispute Act: A review is inadmissible if the applicant fails to demonstrate a significant procedural violation or a misapplication of substantive law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave RS, Davčnega urada Kranj, št. DT 0610-391/2010-27 (0703-23,13) z dne 31. 1. 2011. Z njo sta bila v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora odmere davka po petem odstavku 68. člena tedaj veljavnega Zakona o davčnem postopku(1) za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2009 revidentki odmerjena in naložena v plačilo davek od osnove 59.923,89 EUR po povprečni stopnji dohodnine 20,71% v višini 12.410,24 EUR in obresti v znesku 104,96 EUR, obračunane od 1. 6. 2010 do dneva izdaje odločbe. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, stroških postopka ter nesuspenzivnosti pritožbe. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-21-34/2011-2 z dne 6. 2. 2013.
2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom davčnih organov in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Obrazloži, da bi morala revidentka posedovati in predložiti listine, ki bi dokazovale, da je s prejeto gotovino kot kupnino za prodano nepremičnino na Hvaru, razpolagala v Republiki Sloveniji, šele v tem primeru bi lahko izkazala, da predmetna gotovina predstavlja vir potrošnje.
3. Revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v vnovično sojenje. Priglaša tudi stroške postopka.
4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga Vrhovnemu sodišču, naj revizijo zavrne, po vsebini pa nanjo ni odgovorila.
K I. točki izreka:
5. Revizija ni dovoljena.
6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
7. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014).
8. Revidentka v reviziji postavlja vprašanje: „Ali se pri oceni dohodkov v davčnem postopku odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, ne uporablja 5. člen Zakona o dohodnini oziroma načelo obdavčitve svetovnega dohodka, upoštevajoč dejstvo, da je Upravno sodišče potrdilo odločitev davčnega organa, da davčna zavezanka ni dokazala, da je z virom denarnih sredstev ustvarjenih v tujini s prodajo nepremičnine razpolagala v Republiki Sloveniji?“.
9. Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini. Mora pa davčni zavezanec obstoj takšnega premoženja, oziroma svoje razpolaganje z njim, izkazati.
10. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
11. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Ur. l. RS, št. 117/2006, 24/2008 - ZDDKIS, 125/2008, 85/2009, 110/2009, 1/2010-popr., 43/2010, v nadaljevanju ZDavP-2.