Court fines lawyer for insulting judiciary and threatening criminal proceedings in appeal filing.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia imposed a 300 EUR fine on the appellant for insulting the judiciary and threatening criminal proceedings in her appeal filing. The appellant argued her statements were legal defenses, but the court found them to be disrespectful attacks lacking legal basis. Consequently, the court ruled that such conduct undermines judicial trust and warrants a monetary penalty under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated109. člen ZPP; 11. člen ZPP: Statements in a legal document that insult the judiciary, express negative value judgments on judicial work, or threaten criminal proceedings without legal basis constitute contempt of court and warrant a monetary fine.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožeča stranka se za žalitev sodišča v vlogi z dne 18. 7. 2016 v zadevi I Up 187/2016 kaznuje z denarno kaznijo 300,00 EUR (tristo evrov).
II. Izrečeno denarno kazen mora tožeča stranka plačati na račun Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. 01100-8450092565, sklic na 00 53-00072-16, namen plačila „denarna kazen po 109. členu ZPP“, v roku 15 dni od prejema tega sklepa.
[JEDRO]
Namen 109. člena ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč.
S pritožbenimi navedbami, še zlasti z očitkom, da sodstvo deluje po sistemu kriminalne združbe, pritožnica podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in konkretnega vrhovnega sodnika poročevalca. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in sodniku hkrati na skrajno neprimeren način grozi s sprožitvijo kazenskega postopka v primeru sprejema odločitve, ki je posledica jasne zakonske določbe, pri uporabi katere sodnik nima proste presoje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo v pritožbenem postopku. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom. Tako ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper sklep sodišča prve stopnje I U 975/2015-7 z dne 20. 11. 2015 je tožnica (v nadaljevanju pritožnica) sama vložila pritožbo. Vrhovno sodišče jo je z dopisom z dne 29. 6. 2016 pozvalo,
da v roku treh dni od vročitve poziva predloži dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu, in jo opozorilo, da bo sicer pritožbo kot nedovoljeno zavrglo skladno z zakonskimi določbami, ki urejajo možnost opravljanja procesnih dejanj pred Vrhovnim sodiščem.
2. Pritožnica je na navedeni dopis odgovorila z vlogo z dne 18. 7. 2016,
naslovljeno na vrhovnega sodnika, v kateri je med drugim navedla: „
Zagovarjam se sama na Ustavnem sodišču RS, na Evropskem sodišču, kjer mi ta pravica ni bila odvzeta, kakor ste mi jo želeli odvzeti prav VI, dr. znanosti. V kolikor boste vztrajali pri vaših navedbah, pri katerih delujete po sistemu organizirane krim. združbe, bom zoper vas morala zahtevati odgovornost po najmanj 257., 258. in 288. členu KZ-1 in uveljavljati ustavno pritožbo, ki jo lahko vloži
vsakdo
, ki meni, ki mu je neka pravica ali ali svoboščina kršena s posamičnim aktom državnega organa, vendar mora razen v izjemnih primerih izčrpati vsa pravna sredstva.
“
3. Po prvem odstavku 109. člena v zvezi z 11. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1.300,00 eurov.
4. Namen citirane določbe ZPP je zavarovati zaupanje v sodstvo in ugled ter avtoriteto sodstva, to je sodne veje oblasti v celoti. Citirana določba ZPP tako omogoča obrambo ugleda oziroma avtoritete sodišč tedaj, ko se s slabšalnimi vrednostnimi sodbami ter s posplošenimi, z vidika obrambe pravic v konkretni zadevi pa tudi nepotrebnimi, napadi na delo sodišča ali osebno na konkretnega sodnika vnaša vzdušje nezaupanja v delo sodišč. Treba je namreč upoštevati posebno vlogo sodstva v družbi. Kot garant pravice, temeljne vrednote v pravni državi, mora uživati zaupanje javnosti, če naj bo uspešno pri svoji nalogi.(1) Pri tem je torej nedopustno tako žaljenje sodišča kot institucije kot tudi sodnikov, ki opravljajo sodno funkcijo ne glede na to, ali je žalitev usmerjena v njihovo izvrševanje navedene funkcije ali njihovo osebnost.
5. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica z navedbami, ki so povzete v 2. točki te obrazložitve, še zlasti z očitkom, da sodstvo deluje po sistemu kriminalne združbe, podaja negativne vrednostne ocene dela sodišča in konkretnega vrhovnega sodnika poročevalca. Z njimi izraža svoj nespoštljiv in prezirljiv odnos do sodstva in sodniku hkrati na skrajno neprimeren način grozi s sprožitvijo kazenskega postopka v primeru sprejema odločitve, ki je posledica jasne zakonske določbe, pri uporabi katere sodnik nima proste presoje. Te žaljive in negativne vrednostne ocene pa nimajo nič skupnega s pravno argumentacijo v pritožbenem postopku. Z njimi se poskuša le jemati ugled sodstvu, sodiščem in sodnikom.
6. Opisano ravnanje terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče pritožnici izreklo denarno kazen na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP, po katerem se ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300,00 evrov. Ob določitvi višine kazni je Vrhovno sodišče upoštevalo, da je pritožnica laična stranka. Upoštevalo pa je tudi, da je pritožnica v vlogi svoje žaljive trditve večkrat ponovila in na ta način zavestno poskušala spodkopati ugled sodstva. Zato je Vrhovno sodišče odločilo, da je kazen v znesku 300,00 EUR primerna. Rok za plačilo kazni je določen v skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZPP, ki določa, da ta ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesecev.
----
(1) Glej odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005.