Supreme Court transfers enforcement case to another court due to employee's role causing impartiality doubts.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred an enforcement proceeding from the Piran District Court to the Koper District Court. The opposing party argued that the applicant, serving as the sole enforcement officer at the Piran court, created an appearance of bias due to her exclusive role and close workplace relationships. The court accepted this argument, ruling that the employee's position compromised public trust in impartiality.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; When a party in an enforcement proceeding is employed as the sole enforcement officer at the competent court, the Supreme Court may transfer the case to another court to prevent doubts regarding procedural correctness and impartiality.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.
[JEDRO]
Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe – dolžnica – zaposlena na sodišču, in sicer kot edina referentka ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja tako pri nasprotni stranki kot v javnosti nasploh.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnica je pri okrajnem sodišču v Piranu vložila predlog za izvršbo zaradi izročitve nepremičnine.
2. Okrajno sodišče v Piranu predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Navaja, da je upnica uslužbenka okrajnega sodišča, pri katerem je vložen predlog, in sicer je zaposlena na delovnem mestu referentke na izvršilnem oddelku. Ker je edina referentka za izvršilne zadeve pri sodišču, obstaja velika verjetnost, da bi morala v skladu s Sodnim redom prevzeti v obravnavo tudi to zadevo. Zaposleni na sodišču v Piranu predstavljajo manjši delovni kolektiv, vsi se med seboj poznajo in dnevno srečujejo, zato bi lahko prišlo do videza pristranskosti. Na izvršilnem oddelku vključno z upnico dela le deset oseb, ki so vsakodnevno v medsebojnem stiku, upnica pa z nekaterimi sodelavkami goji tudi prijateljske odnose, ki presegajo običajno poznanstvo. Te okoliščine bi lahko ogrozile zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi nasprotne stranke glede odločanja v konkretni zadevi.
3. Predlog je utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je ena od strank postopka izvršbe – upnica – zaposlena na sodišču, in sicer kot edina referentka ravno na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja tako pri nasprotni stranki kot v javnosti nasploh. Upoštevajoč načelo ekonomičnosti postopka je Vrhovno sodišče kot stvarno pristojno za odločanje v tem postopku določilo Okrajno sodišče v Kopru.