Appeal dismissed for failure to state valid grounds for objection under Section 34a of the Court Fees Act.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's objection to a payment order and upheld the first-instance decision. The appellant argued that a Constitutional Court ruling invalidated the requirement to pay court fees for appeals in commercial proceedings, but the court found this irrelevant to the current case. The court ruled that the appellant failed to cite any of the specific grounds for objection required by Section 34a of the Court Fees Act, rendering the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedSection 34a of the Court Fees Act; An appeal against a payment order is inadmissible if the appellant fails to clearly state any of the statutory grounds for objection, and arguments regarding unrelated constitutional rulings do not substitute for these required grounds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Tožnik ni ne v samem ugovoru zoper plačilni nalog z dne 22. 1. 2016 in ne v obravnavani pritožbi (jasno) navedel nobenega od v 34.a členu ZST-1 predvidenih (in hkrati edino relevantnih) razlogov za ugovor zoper plačilni nalog.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 12.2.2016 zavrnilo tožnikov ugovor z dne 4.2.2016 zoper plačilni nalog z dne 22.1.2016.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da naj bi Ustavno sodišče z odločbo št. Up-258/03 in U-I-74/05 z dne 20.9.2005 ugotovilo, da je plačilo sodne takse za pritožbo v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih v neskladju z Ustavo in odločilo, da ima ta ugotovitev učinke razveljavitve. Hkrati naj bi omenjeno sodišče razveljavilo tudi prvi odstavek 105. člena ZPP, ki posredno razveljavlja tretji odstavek 105.a člena, ki ga navaja v plačilnem nalogu, saj določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik ni ne v samem ugovoru zoper plačilni nalog z dne 22.1.2016(1) in ne v obravnavani pritožbi (jasno) navedel(2) nobenega od v 34.a členu ZST-1(3) predvidenih (in hkrati edino relevantnih) razlogov(4) za ugovor zoper plačilni nalog. Pritožbeno sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-258/03 in U-I-74/05 z dne 20.9.2005, ki je bila izdana v zvezi plačilom sodne takse v gospodarskih sporih,(5) kar pa predmetni postopek (upoštevaje vsebino tožbe) očitno ni, je zato brezpredmetno. Iz istega razloga povsem enako velja za pritožbeno navajanje, da naj bi Ustavno sodišče RS posredno(6) razveljavilo tudi tretji odstavek 105.a člena ZPP. Navedena določba je bila namreč razveljavljena (le), kolikor je določala, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. V konkretnem primeru pa sporna taksna obveznost ni posledica vloge (ki vsebuje napoved pritožbe) podane v postopku za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu.
5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(7)).
Op. št. (1): Kot je to v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Op. št. (2): In še manj izkazal.
Op. št. (3): Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami
Op. št. (4): In sicer da je bila taksa že plačana ali pa da jo je sodišče napačno odmerilo.
Op. št. (5): Konkretneje (in sicer v zvezi z nekdanjo določbo tretjega odstavka 497. člena ZPP) glede obveznosti plačila sodne takse za pritožbo v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih.
Op. št. (6): Da naj bi Ustavno sodišče RS z omenjeno odločbo razveljavilo določbo 105. člena ZPP, ne drži.
Op. št. (7): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami