Appeal dismissed; court upheld denial of free legal aid due to lack of specific grounds for review. Free legal aid denied for review application lacking specific grounds. Court dismissed appeal against denial of free legal aid for review. Free legal aid denied; appeal dismissed due to insufficient grounds for review. Appeal dismissed; free legal aid denied for review lacking specific grounds. Appeal dismissed; free legal aid denied as review grounds were not specific. Appeal dismissed; free legal aid denied because review grounds were insufficient.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ali v konkretni zadevi obstojajo določene tehtne okoliščine, na podlagi prosilčeve prošnje in njegovih dopolnitev, s sklicevanjem na ustrezne določbe ZPP, ki urejajo postopek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem, ni mogoče preveriti. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, tj. za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije in sestavo in vložitev revizije zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Kopru Cpg 362/2015 z dne 14. 1. 2016 v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 963/2012 z dne 20. 8. 2015.

2. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Pojasnjuje, kako se brezplačna pravna pomoč odobri, na kakšen način ter na podlagi katerih zakonskih določil. V nadaljevanju pojasnjuje, da je dne 29. 1. 2016 prejelo prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu, razvidnem iz izreka izpodbijane odločbe. Navaja tudi, da je v okviru 24. člena ZBPP prosilca pozvalo, da natančno in konkretno navede za katero izredno pravno sredstvo želi pridobiti brezplačno pravno pomoč, tj. za predlog za dopustitev revizije ali za revizijo ter natančno in konkretno navede razloge za vložitev zahtevanega pravnega sredstva. Pojasnjuje, da iz odgovora prosilca smiselno izhaja, da je razloge za vložitev revizije že napisal v prošnji ter ne ve več, kaj bi napisal. V dodatnem dopisu pa je prosilec še navedel, da želi revizijo vložiti po 367. členu ZPP, na podlagi 14. točke 339. člena ZPP in 372. člena ZPP.

3. V nadaljevanju se tožena stranka sklicuje na 32. člen ZBPP. Ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prosilec zgolj pavšalno navedel razlog za vložitev revizije, tako da je navedel člene ZPP, ki urejajo postopek vložitve revizije. S tem pa po mnenju tožene stranke ni zadostil njeni zahtevi, da navede konkretne razloge za vložitev revizije. Ugotavlja še, da predlagani odvetnik prosilca v postopku revizije prosilca ne bo zastopal, zato morebitnih revizijskih razlogov, ki jih je ta odvetnik navedel, pravno ni mogoče upoštevati. Zato se pristojni organ do njih tudi ni konkretno opredeljeval.

4. Tožnik v tožbi poudarja, da mu je tožena stranka omejila pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave ter tudi pravico do sodnega varstva oz. pravico, ki mu je zagotovljena v prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Pravica do dostopa do sodišča je sestavni del pravice do sodnega varstva. Meni, da je v svojem dopisu z dne 18. 2. 2016 natančno pojasnil, zakaj bo vložil revizijo, kar je po njegovem sodišče dobro razumelo. Navaja, da tožena stranka ni imela pravice, da bi upoštevala mnenje njegovega odvetnika, saj je tožnik pri toženi stranki že zaprosil za drugega odvetnika. Pojasnjuje še, da odvetnik ni sodnik in ne more presojati njegovih pravic, ki so mu zagotovljene z Ustavo. Trdi še, da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj oz. za pričakovani izid zadeve in da je življenjskega pomena zanj, kar je razvidno iz višine škode, ki jo je prosilec utrpel. Poudarja, da ima mladoletnega otroka, ki ni ničesar naredil, in ki ne sme trpeti zato, ker mu služba za BPP ni dodelila brezplačne pravne pomoči. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi, predlagana BPP pa naj se mu odobri.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pri presoji upravičenosti prosilca do BPP je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ta objektivni pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna, oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva, oz. nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovani zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti ali morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin v zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo utemeljenosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. To načelo daje oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Vsebinska presoja zadeve se opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju.

8. Ali v konkretni zadevi obstojajo določene tehtne okoliščine, pa na podlagi prosilčeve prošnje in njegovih dopolnitev, s sklicevanjem na ustrezne določbe ZPP, ki urejajo postopek za revizijo pred Vrhovnim sodiščem, ni mogoče preveriti. Sodišče se zato strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi s tožnikovimi ugovori v tožbi, pa še pojasnjuje, da so ugotovitve, namenjene presoji po 24. členu ZBPP, relevantne le v postopku dodelitve BPP, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prav tako se tožena stranka na razloge glede smotrnosti revizije, ki jih je podal odvetnik, in ki jim tožnik izrecno nasprotuje, ni sklicevala in jih, kot nesporno izhaja iz njene odločbe, tudi ni upoštevala.

9. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.