Slovenian Supreme Court allows review of travel organizer liability for food poisoning without proving negligence in third-party selection.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance judgment regarding a travel organizer's liability for a tourist's food poisoning. The plaintiff argued that the organizer should be liable under EU Directive 90/314/EGS and consumer protection laws regardless of negligence in selecting the hotel, while the lower court dismissed the claim due to lack of fault. The court decided to allow the review because the legal question regarding the applicability of the Directive and the sufficiency of expert evidence on causation meets the strict criteria for a review under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 367a. člen; 367c. člen: Revizija se dopusti, če sodišče prvo stopnje ali sodišče druge stopnje nista pravilno uporabila določbe o odgovornosti organizatorja potovanja za škodo zaradi okužbe s hrano ali pijačo, če ni dokazana nezadostna skrbnost pri izbiri storitev.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potniku zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev;
- ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in
- ali za ugotavljanje vzročne zveze v konkretnem primeru zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potniku zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev;
- ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in
- ali za ugotavljanje vzročne zveze v konkretnem primeru zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je od toženke zahtevala plačilo premoženjske in nepremoženjske škode zaradi neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve pogodbe o organiziranju potovanja. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožnici plača 5.500,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 90,00 EUR odškodnine za premoženjsko škodo, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da toženka kot organizator potovanja ni ravnala dovolj skrbno pri izbiri hotela, v katerem je pri uživanju hrane prišlo do tožničine okužbe z infekcijsko diarejo.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem (obsodilnem) delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo. Menilo je, da toženki ni mogoče očitati neskrbnosti pri izbiri hotela oziroma ni mogoče najti njenega protipravnega ravnanja, ki bi bilo v vzročni zvezi s tožničino škodo.
3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potrošniku (potniku) zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev; (2) ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in (3) ali za ugotavljanje vzročne zveze med slabimi higienskimi razmerami v hotelu in okužbo oziroma zastrupitvijo s hrano ali pijačo zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe glede na ugotovitev, da se je stranka prehranjevala samo v hotelu (storitev „all inclusive“). Meni, da je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo materialnopravno zmotno oprlo le na določbe Obligacijskega zakonika, saj bi moralo upoštevati določbe Direktive 90/314/EGS in Zakona o varstvu potrošnikov, ki določajo širšo odgovornost organizatorja potovanja zaradi neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve pogodbe (ne glede na skrbnost pri izbiri oseb, ki so opravljale storitev). Organizator ni odgovoren le v okoliščinah, ki v konkretnem primeru niso podane: če je napake mogoče pripisati potrošniku, tretji stranki, ki ni povezana z zagotavljanjem pogodbenih storitev, te napake pa so nepredvidljive in neodvrnljive, in še, če so neuspehi posledica višje sile ali dogodka, ki ga organizator potovanja, turistični agent ali izvajalec storitev kljub skrbnemu ravnanju niso mogli predvideti ali preprečiti. Poudarja, da sodne prakse revizijskega sodišča o predlaganih vprašanjih ni in da je bilo podobnemu predlogu že ugodeno (1).
4. Predlog je utemeljen.
5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).
----
(1) Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 16/2013 z dne 14. 3. 2013.