Supreme Court allows review regarding termination of joint ownership via exchange contract and good faith assessment.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle tožnikovi materi, in glede vprašanja pravilnosti presoje tožnikove (ne)dobrovernosti.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle tožnikovi materi, in glede vprašanja pravilnosti presoje tožnikove (ne)dobrovernosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik nepremičnin parc. št. 54/2, parc. št. 53/2 in parc. št. 56/6, vse k. o. ... (točka I izreka), ter v II. točki izreka odločilo o povrnitvi pravdnih stroškov toženke.

2. Sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. V predlogu navaja, da je sodišče v nasprotju z vsebino tožnikove izpovedbe tolmačilo, da je tožnik v času dedovanja menil, da so nepremičnine mamine. Kot kršitev določb pravdnega postopka izpostavlja zaključek sodišča, da je tožnik sam izpovedal, da mu mati ni dala lastninske pravice na spornih nepremičninah, in razlago Izjave z dne 16. 6. 1999, ko je tožnikov brat urejal nameravani zakup zemljišč in poslal izjavo Kmetijskemu kombinatu. Protispisna je tudi ugotovitev sodišča, da tožnik ni pojasnil pravnoposlovne podlage za pridobitev nepremičnin od svoje matere, saj je iz njegovih trditev in izpovedb povsem jasno, da so mu bile nepremičnine podarjene. Zmotno je tudi naziranje pritožbenega sodišča, da z odsotnostjo zemljiškoknjižne realizacije prometa nepremičnin, ki so bile zamenjane, niso izgubile svojstva družbene lastnine. Navaja, da je treba neurejenost zemljiškoknjižnih zadev Kmetijskega kombinata upoštevati kot posebne družbene razmere, pri čemer se sklicuje na judikat Vrhovnega sodišča II Ips 796/2008. Meni, da je pri lastninjenju treba upoštevati, da lastninska pravica pripada dejanskemu upravičencu do uporabe, kar pa je bil, glede na nesporno sklenjeno in realizirano pogodbo ter izpovedbe vseh dedičev po tožnikovi materi in izjavo pokojnega F. E., tožnik. Kot pomembna pravna vprašanja izpostavlja:

- Ali je sodišče dolžno v okviru vestne in skrbne presoje dokazov upoštevati vse dokaze in ali je dovoljeno z enostransko interpretacijo upoštevati zgolj zaslišanje tožnika kot stranke?

- Ali je z realizacijo pravnega posla, v konkretnem primeru menjalne pogodbe, prenehala družbena lastnina na nepremičninah, ki so po pogodbi pripadle fizični osebi, v danem primeru parc. št. 54/2, parc. št. 53/2 in parc. št. 56/6, vse k. o. ..., ki jih je po menjalni pogodbi pridobila tožnikova mati?

- Ali sta prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče v konkretnem primeru z zavrnitvijo tožbenega zahtevka kršili materialno pravo o priposestvovanju, oziroma o lastninjenju nepremičnin?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).