Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 443/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CPG.443.2016 AI generated

Court dismissed appeal confirming debt claim not covered by confirmed insolvency settlement lacks enforceability title.

Case Number VSL sklep II Cpg 443/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the payment of legal costs. The core dispute concerned whether a debt claim arising before the insolvency proceedings but omitted from the creditor list constituted an enforceable title under the Insolvency Act. The court ruled that since the claim was not included in the approved settlement list, the settlement document did not serve as an enforceable title for this specific debt, making the lawsuit necessary and the cost award correct.

Legislator headnote

AI generated

Tretji odstavek 215. člen ZFPPIPP; Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za terjatve, ki so nastale do začetka postopka in so vsebovane v seznamu terjatev.

Keywords

AI generated
insolvency proceedings enforceable title legal costs award creditor list confirmed settlement debt claim ZFPPIPP

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani V. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno odločbo je sodišče prve stopnje (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 24408/2015 z dne 10. 3. 2015 razveljavilo še v 1. in 3. odstavku izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi; (II.) zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za zakonske zamudne obresti od zneska glavnice 180,00 EUR za čas od 16. 6. 2012 do plačila; (III.) ugotovilo, da je na dan 13. 11. 2012 vtoževana terjatev tožeče stranke znašala 180,00 EUR in (IV.) toženi stranki naložilo, da jo tožeči stranki plača v višini 50% v roku 48 mesecev šteto od dne 14. 6. 2013, pri čemer se terjatev od 13. 11. 2012 do poteka roka za plačilo ne obrestuje; ter (V.) odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 167,12 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni, z obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper odločitev o stroških pravdnega postopka (V. točka izreka) se je laično pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano točko izreka odločbe spremeni tako, da tožeči stranki ne bo dolžna povrniti stroškov pravdnega postopka. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi ni sporno, da je vtoževana terjatev nastala dne 7. 6. 2012, torej še pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato le-ta nanjo učinkuje (prvi odstavek 212. člen Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pritožbeno sporno pa je, ali pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi v zvezi z vtoževano terjatvijo predstavlja izvršilni naslov (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjenimi prisilni poravnavi). Pritožnica namreč trdi, da je bila vtoževana terjatev tožeči stranki priznana že v postopku prisilne poravnave, in da zato tožeča stranka ne bi smela biti upravičena do povračila pravdnih stroškov.

5. V skladu s tretjim odstavkom 215. člena ZFPPIPP je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov le za tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave in so vsebovane v seznamu terjatev, ki je sestavni del sklepa o potrjeni prisilni poravnavi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in kar pritožbeno ni izpodbijano), da vtoževana terjatev na seznamu terjatev z dne 21. 5. 2013 ni zajeta. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave zato v zvezi z vtoževano terjatvijo ne predstavlja izvršilnega naslova in je bila predmetna tožba vsekakor dopustna in potrebna. Posledično, in ker je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela z ugotovitvenim delom zahtevka (z dajatvenim delom zahtevka pa niso nastali posebni stroški), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške (prim. 154. in 155. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. Glede na navedeno in ker tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijani V. točki izreka potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).